Navodila za vzgojo otrok v družini v obdobju realnega in samoupravnega socializma v SlovenijiFrece, Slavica (Avtor) Hočevar, Andreja (Mentor) navodila za vzgojo otrokdružinska vzgojaideologija krekovskega krščanskega socializmaideologija realsocializmaideologija samoupravnega socializmapermisivizemV magistrski nalogi obravnavamo navodila za vzgojo otrok v družini. V teoretičnem delu naloge utemeljujemo, da so družbenopolitične spremembe, ki so se vzpostavile v Sloveniji v različnih družbenopolitičnih sistemih od prehoda iz 19. v 20. stoletje dalje – krekovskem krščanskem socializmu, realsocializmu in samoupravnem socializmu, in v zahodnih kapitalističnih državah, različno vplivale na obravnavo družine v družbi in vzgojo otrok v njej. Pokažemo, da je na ozemlju sedanje Slovenije s prevlado krekovskega krščanskega socializma od prehoda iz 19. v 20. stoletje do druge svetovne vojne v vzgojna navodila vpisano povzdigovanje dela, ki je v funkciji obrednega značaja. Delo je opredeljeno kot temeljna razsežnost človeka in je glavna človekova dolžnost v smislu, da z njim odplačujemo »kazen za greh«, hkrati pa delo varuje pred padcem v greh. Z vzgojo je potrebno otrokom čim prej privzgojiti lastnosti, kot so delavnost, pokornost, ponižnost, bogaboječnost, potrpežljivost. Slednje so ključnega pomena za ohranjanje obstoječih družbenih razmerij, saj je v delu utemeljena razslojenost družbe na stanove. Z analizo besedil vidnejših avtoric in avtorjev, ki so v obdobju realsocializma in samoupravnega socializma obravnavali problematiko družine in vzgoje v Sloveniji, utemeljujemo, da je v obdobju realsocializma v tedanji Ljudski republiki Sloveniji temeljni smoter socialistične vzgoje vsestransko razvita osebnost, opredeljena s političnimi interesi v vzgoji. Etatistična vzgoja je usmerjena k izenačitvi ljudi med seboj in ne dopušča skladnosti med individualnim človekom in njegovo družbeno vlogo. Posameznike je potrebno vzgojiti tako, da bi se disciplinirano in požrtvovalno podrejali interesom skupnosti in izvrševali družbene naloge. Postali naj bi aktivni graditelji in zaščitniki socialistične družbe. S primerjavo navodil za vzgojo otrok v družini v obdobjih krekovskega krščanskega socializma in realsocializma pokažemo, da v obeh obravnavanih obdobjih predstavlja delo temeljno človekovo dolžnost, v družinski vzgoji pa ključno vzgojno dejavnost. Otroke je potrebno čim prej vključiti v vsakdanje delo ter jim v zvezi s tem privzgojiti določene lastnosti, ki so v obdobju krekovskega krščanskega socializma v funkciji ohranjanja družbenih razmerij, v obdobju realsocializma pa vzpostavljanja le-teh. Nadalje analiziramo zasnovo družinske vzgoje v obdobju samoupravnega socializma v Sloveniji in pokažemo, da se navodila za vzgojo otrok v družini v tem obdobju razlikujejo od tistih v predhodno obravnavanih obdobjih. Vzgojna navodila se v prvih letih obdobja samoupravnega socializma oddaljujejo od etatistične vzgoje. Od šestdesetih let 20. stoletja dalje so v vzgojna navodila vpisana pričakovanja ideologije samoupravnega socializma. Delo je pojmovano kot ustvarjalna dejavnost; skozi delo posameznik sodeluje, soodloča, vodi in tako prispeva k družbeni blaginji ter hkrati razvija in uresničuje svoje notranje potenciale, interese. Navodila za vzgojo otrok so usmerjena k uresničevanju temeljnega družbenega cilja – vsestranskemu razvoju samostojne, odgovorne, kritične, ustvarjalne, delavoljne osebnosti. Pomen dela za vzgojo otrok je z leti vedno manj izpostavljen, od sredine sedemdesetih let 20. stoletja dalje pa z razvojem potrošništva stopa v ospredje osredotočanje vzgojnih navodil na psihosocialni razvoj otroka. Vsestranska osebnost se vse manj oblikuje ob delu in vse bolj z aktivnim preživljanjem prostega časa. Nazadnje utemeljujemo, da se v obdobju od sredine petdesetih let do sredine sedemdesetih let 20. stoletja, v katerem vzgojna navodila temeljijo na idejah kolektivizma in socialističnih moralnih etičnih vrednotah, med navodili za vzgojo otrok v družini uveljavljajo tudi ideje permisivizma. V vzgojnih navodilih zasledimo uveljavljanje idej permisivne vzgoje, kot jo pojmuje avtorica Milica Bergant; vzgoja temelji na rabi in prepletanju omejevalnih in spodbujevalnih ravnanj v vzgoji. Prisila oziroma represija v vzgojnem delovanju predstavlja nujni del vzgoje, ki omogoči, da se otrok podredi avtoriteti, preko katere ponotranji družbena pravila in norme ter mu to omogoči samostojno, odgovorno, svobodno družbeno delovanje. Od sredine sedemdesetih let 20. stoletja dalje pa v navodilih za vzgojo otrok zasledimo premik k zasnovi permisivne vzgoje, kot jo pojmuje avtor Vinko Skalar; vzgojna navodila usmerjajo k skrbi za otrokov individualni razvoj, upoštevanju otrokovih razvojnih značilnosti, zadovoljevanju socialnih potreb in rabi spodbujevalnih vzgojnih ravnanj. Iz vzgojnih navodil je razvidno, da zasnova permisivne vzgoje sledi zgledu permisivne vzgoje, kot se uveljavi v ameriški kapitalistični družbi v obdobju po drugi svetovni vojni.20262026-02-22 07:15:07Magistrsko delo/naloga179728VisID: 614005sl