Ergonomska ocena delovnega mesta v pisarni z namenom preprečevanja kostno-mišičnih obolenjRustan, Urška (Avtor) Zupan, Klementina (Mentor) ergonomijakostno-mišična obolenjapisarniško deloMagistrsko delo obravnava problematiko kostno-mišičnih obolenj pri pisarniških delavcih, ki izvirajo iz neustrezno ergonomsko urejenih delovnih okolij. Z ergonomsko oceno lahko identificiramo ključna opravila, nepravilnosti ali pomanjkljivosti, ki vplivajo na varno in zdravo delo. Glede na ugotovitve je treba določiti tudi ukrepe za zmanjšanje nepravilnosti. Dodatno smo z anketnim vprašalnikom, razposlanim med zaposlene na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, preverjali vpliv različnih dejavnikov (npr. vrsta delovne opreme, ure sedenja, ure dela z računalnikom, vrsta elektronske naprave, aktivni odmori, fizična aktivnost zaposlenih idr.) na pojavnost kostno-mišičnih obolenj. Ergonomska ocena delovnega mesta je potekala v pisarni odprtega tipa, veliki približno 20 m². V sklopu ocenjevanja delovnega mesta smo merili mikroklimatske pogoje (toplotne, osvetlitvene in slušne razmere) ter izvedli tudi ocenjevanje delovnih položajev s pomočjo metode RULA. Na podlagi meritev je delovno mesto glede na toplotne razmere ustrezno, prav tako so ustrezne osvetlitvene razmere. Glede na kriterij nevarnosti za poklicno naglušnost so meritve pod dovoljeno mejo 87 dB, presežena pa je dovoljena vrednost glede na kriterij za nemoteno delo. Rezultati ocenjevanja delovnih položajev so podali vrednost 3, kar nakazuje na zmerno tveganje za nastanek kostno-mišičnih obolenj, pri čemer so bili najbolj obremenjeni predeli telesa, kot so vrat, ramena in zapestja. Rezultati ankete, ki jo je izpolnilo 49 zaposlenih, so pokazali visoko pojavnost kostno-mišičnih obolenj (86 % anketirancev je potrdilo pojavnost bolečin ali nelagodij v določenem predelu telesa). Bolečine so pri anketirancih najpogostejše v vratu, ramenih in spodnjem delu hrbta. S pomočjo statistične analize sem potrdila, da so ženske bolj nagnjene h kostno-mišičnim obolenjem, predvsem v predelu ramen in vratu. Kljub temu da so anketiranci potrdili dostopnost ergonomske opreme, anketa ni pokazala statistično značilne povezave med ustreznostjo ergonomske delovne opreme in zmanjšanjem bolečin. Potrdila se je statistična povezava med kombinirano uporabo prenosnega in stacionarnega računalnika ter pojavnostjo bolečin v zgornjem delu hrbta. Potrdila se je tudi statistično značilna povezava med izvajanjem aktivnih odmorov in manjšo pojavnostjo bolečin. Z magistrskim delom želim poudariti pomen celovitega pristopa k preprečevanju kostno-mišičnih obolenj, ki združujejo tehnične, organizacijske in tudi izobraževalne ukrepe.20262026-02-20 10:35:02Magistrsko delo/naloga179685VisID: 25657COBISS_ID: 270530051sl