<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza sprememb rabe prostora v katastrski občini Kamnik na podlagi aktualnih evidenc</dc:title><dc:creator>Homovec,	David	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lisec,	Anka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Drešček,	Urška	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>arhiv</dc:subject><dc:subject>Kamnik</dc:subject><dc:subject>franciscejski kataster</dc:subject><dc:subject>parcela</dc:subject><dc:subject>zemljiški kataster</dc:subject><dc:subject>vrsta rabe</dc:subject><dc:subject>katastrska občina</dc:subject><dc:subject>ledina</dc:subject><dc:description>Franciscejski kataster predstavlja dragocen vir za preučevanje zgodovinske rabe prostora, parcelne in posestne strukture ter zemljepisnih imen. Namen diplomske naloge je bila analiza arhivskih podatkov franciscejskega katastra za katastrsko občino Kamnik, ter primerjava z aktualnimi podatki katastra nepremičnin in evidence dejanske rabe zemljišč. V ta namen so bili arhivski katastrski načrti georeferencirani in vektorizirani, obdelan pa je bil tudi opisni del katastrskega operata z informacijami o parcelah in ledinskih imenih. Z združitvijo grafičnega in opisnega dela je bila vzpostavljena prostorska podatkovna zbirka, ki je omogočila nadaljnje analize s pomočjo orodij geografskih informacijskih sistemov. Analitični del naloge se osredotoča na spremembe parcelne strukture in rabe prostora med letoma 1826 in 2025. Parcelna struktura se je najbolj ohranila predvsem v starem mestnem jedru, kjer še vedno prevladujejo manjše parcele. Več sprememb je opaziti na območju, kjer so se širila naselja. Največje spremembe so opazne pri rabi prostora: delež njiv, vrtov in pašnikov se je močno zmanjšal, hkrati pa se je povečala površina pozidanih zemljišč in zemljišč v zaraščanju oziroma gozdov. To potrjuje procese urbanizacije in industrializacije, ki so potekali predvsem na račun agrarnih površin. Prav tako je opazno opuščanje poljedelstva. Ohranile so se parcele in raba pri nekaterih infrastrukturnih elementih, predvsem glavne prometnice in mostovi, ki še danes oblikujejo osnovno prometno zasnovo mesta. Analiza potrjuje hipotezo o izraziti preobrazbi agrarne krajine v urbano gozdnato krajino, ter izpostavlja pomen franciscejskega katastra kot bogat vir zgodovinskih prostorskih podatkov.</dc:description><dc:publisher>[D. Homovec]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-02-20 08:45:06</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>179680</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 528.44:332.38(497.4Kamnik)(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 179100</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 269461507</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
