Uspešnost pozicionirjanja in analiza napak pri panoramskem slikanju zobTanko, Nastja (Avtor) Mekiš, Nejc (Mentor) Matjašič, Alenka (Komentor) Žager Marciuš, Valerija (Recenzent) magistrska delaradiološka tehnologijaortopantomogrampravilna namestitevanaliza napak pri namestitvipogoste napake pri namestitviUvod: Radiološke preiskave so pomemben vir pridobivanja informacij pri večini diagnostičnih postopkov. Razvoj panoramske radiografije je omogočil izboljšanje kakovosti slik, hkrati pa zmanjšal sevalno obremenitev za pacienta. Vendar pa tehnika zahteva natančno in pravilno namestitev predela slikanja, da se optimalno prikažejo potrebne strukture na sliki ter da se doseže diagnostična kakovost slike. Namen: Cilj magistrskega dela je bil oceniti uspešnost študentov radiološke tehnologije pri pravilni namestitvi fantoma glave za panoramsko slikanje zob ter njihove rezultate primerjati z izkušenimi radiološkimi inženirji s področja dentalne radiografije. Delo je bilo usmerjeno v ocenjevanje povezave med teoretičnim znanjem in praktično izvedbo ter v analizo najpogostejših napak pri namestitvi predela za panoramsko slikanje zob. Metode dela: Pridobivanje podatkov za magistrsko delo je potekalo v dveh delih. V prvem delu je šlo za pregled relevantne literature s preučevanega področja, drugi del pa je vključeval eksperimentalno metodo, kjer so sodelovali tako študenti radiološke tehnologije kot tudi zaposleni inženirji radiološke tehnologije s področja dentalne radiografije. V raziskavi je sodelovalo 51 študentov radiološke tehnologije in 10 zaposlenih radioloških inženirjev. Rezultati: V raziskavi smo po posameznih stopnjah izobrazbe ocenili vsak kriterij posebej. Skupno smo ugotovili, da so najmanj napak pri postavitvi fantoma naredili študentje 2. stopnje, nekoliko slabše so se odrezali študentje 1. stopnje, najslabše rezultate pa so prejeli zaposleni radiološki inženirji. Rezultatov te analize ne smemo posplošiti na celotno populacijo zaposlenih radioloških inženirjev, saj je v raziskavi sodeloval le sorazmeren delež le-teh, poleg tega pa je bilo tudi število študentov bistveno večje v primerjavi z zaposlenimi inženirji. Kriterij prekomerno posteriorne postavitve fantoma je vsem sodelujočim predstavljal največ težav, kriterij zvrnjenosti glave nazaj pa je predstavljal statistično značilno razliko med posameznimi skupinami. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da so razlike v kakovosti namestitve fantoma povezane predvsem z doslednostjo izvajanja postopkov in ne zgolj s kliničnimi izkušnjami. Pomembno je, da si izvajalci pri nameščanju predela slikanja vzamejo čas za natančno izvedbo, kajti s tem v kliničnem okolju ne prinašamo koristi le diagnostičnemu postopku, temveč tudi prispevamo k zmanjšanju ponovitev slikanj ter manjši izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju.[N. Prijatelj]20262026-02-20 07:45:46Magistrsko delo/naloga179678UDK: 616-07VisID: 158520COBISS_ID: 269086211sl