Severne postojanke dolenjske halštatske skupine v 5. in 4. stoletju pr. n. št.Zupan, Matic (Avtor) Črešnar, Matija (Mentor) Laharnar, Boštjan (Komentor) Murgelj, Ida (Ilustrator) starejša železna dobadolenjska skupinaPosavsko hribovjeIGSkrajinska arheologijateritorialnoststatistične analizeprostorska arheologijaarheologijaV doktorski disertaciji avtor obravnava poselitvene vzorce in vlogo gradišč na severnem delu teritorija dolenjske halštatske kulturne skupine v 5. in 4. stoletju pr. n. št. Območje raziskave sega od Kamnika z okolico prek Posavskega hribovja do Radeč, kjer so bila predvsem s pomočjo lidarskih podatkov v zadnjih letih prepoznana številna nova arheološka najdišča. Glavno raziskovalno vprašanje se nanaša na vlogo manjših, pogosto obrobnih gradiš, ki so tam nastala šele v mladohalštatskem obdobju. Raziskava temelji na kombinaciji preučevanja materialne kulture, prostorskih analiz z uporabo GIS orodij, statističnih metod ter teoretskih konceptov procesne in poprocesne arheologije. Rezultati kažejo, da so bila gradišča strateško umeščena na vizualno izpostavljenih legah, pogosto v bližini domnevnih prometnih koridorjev in rudišč. Modelirana prometna in vidnostna omrežja kažejo, da je obstajal visok potencal za tesno povezanost gradišč in nakazujejo obstoj lokalnih gradiščnih skupnosti. Kljub metodološkim omejitvam, predvsem pomanjkanju sistematičnih izkopavanj, doktorska disertacija ponuja nov vpogled v prostorsko organizacijo obravnavanega območja. Poudarja pomen povezav med gradišči v železnodobni krajini in predlaga analitični okvir, uporaben tudi v širših arheoloških prostorskih študijah.M. Zupan20252026-02-18 13:44:52Doktorsko delo/naloga179639UDK: 903COBISS_ID: 265676291sl