<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Model psihosocialnega svetovanja neformalnim oskrbovalkam in oskrbovalcem partnerk in partnerjev s Parkinsonovo boleznijo</dc:title><dc:creator>Rajnar,	Robert	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šugman Bohinc,	Lea	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kavčič,	Matic	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Parkinsonova bolezen</dc:subject><dc:subject>neformalna oskrba</dc:subject><dc:subject>potrebe neformalnih oskrbovalcev</dc:subject><dc:subject>psihosocialno svetovanje</dc:subject><dc:subject>odpornost</dc:subject><dc:subject>socialno delo</dc:subject><dc:subject>interdisciplinarni pristop</dc:subject><dc:description>Doktorska disertacija obravnava psihosocialne potrebe ter vire odpornosti neformalnih oskrbovalk in oskrbovalcev partnerk in partnerjev s Parkinsonovo boleznijo (PB) ter predstavlja empirično utemeljen model psihosocialnega svetovanja, ki je bil oblikovan v okviru raziskave. Izhodišče doktorske disertacije je spoznanje, da so obstoječe oblike podpore oskrbovalcem pogosto parcialne, individualistično usmerjene in nezadostno umeščene v širši relacijski, institucionalni in družbeni kontekst dolgotrajne oskrbe.
Raziskava v okviru doktorske disertacije temelji na sistematičnem pregledu domače in tuje literature, analizi obstoječih psihosocialnih modelov svetovanja ter kvalitativni empirični raziskavi, izvedeni s poglobljenimi intervjuji z neformalnimi oskrbovalci in poklicnimi strokovnjakinjami. Analiza podatkov je bila izvedena z uporabo metodologije konstruktivistične utemeljene teorije (Charmaz), kar je omogočilo oblikovanje konceptualnega modela, utemeljenega v empiričnih podatkih in perspektivah udeležencev.
Ugotovitve doktorske disertacije kažejo, da so psihosocialne potrebe oskrbovalcev večdimenzionalne in procesne ter vključujejo zmanjševanje strahu in negotovosti, ohranjanje lastnega zdravja, dostop do pravočasnih in razumljivih informacij, čustveno podporo, razbremenitev, praktično pomoč ter institucionalno varnost. Oskrbovalci so pogosto izpostavljeni psihični in fizični izčrpanosti ter pomanjkanju sistemske podpore, hkrati pa razvijajo pomembne vire odpornosti, ki izhajajo iz partnerskega odnosa, socialne mreže in prilagoditvenih strategij.
Na podlagi empiričnih ugotovitev doktorske disertacije je bil oblikovan model psihosocialnega svetovanja, ki vključuje šest ključnih sestavin: začetno informiranje in svetovanje, psihosocialno podporo in razbremenitev, praktično pomoč in usposabljanje, institucionalno podporo in začasno varstvo, interdisciplinarni pristop ter uporabo telemedicine in svetovalnih oblik pomoči. Model temelji na relacijskem in kontekstualnem pristopu ter poudarja vlogo socialnih delavcev kot povezovalnega, zagovorniškega in refleksivnega akterja v sistemu dolgotrajne oskrbe.
Ključne besede: Parkinsonova bolezen, neformalna oskrba, potrebe neformalnih oskrbovalcev, psihosocialno svetovanje, odpornost, socialno delo, interdisciplinarni pristop.</dc:description><dc:publisher>[R. Rajnar]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-02-18 09:00:06</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>179601</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 364.4:616.858(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 56031</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 269636099</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
