<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Prostor in skupnost : participacija kot orodje za ustvarjanje skupnosti</dc:title><dc:creator>Černe,	Tristan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Blenkuš,	Matej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Arhitektura</dc:subject><dc:subject>Participacija</dc:subject><dc:subject>Skupnost</dc:subject><dc:subject>Identiteta prostora</dc:subject><dc:subject>Regeneracija identitete</dc:subject><dc:subject>Pripadnost prostoru</dc:subject><dc:subject>Odgovornost do prostora</dc:subject><dc:subject>Prostor in kraj</dc:subject><dc:subject>Ustvarjanje krajevnosti</dc:subject><dc:subject>Proces</dc:subject><dc:subject>Orodje in Vloga arhitekta.</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga raziskuje razmerje med prostorom, krajem in skupnostjo ter vlogo participacije kot orodja za ustvarjanje ali regeneracijo identitete prostora. Izhodišče naloge je vprašanje, kako lahko obstoječi prostori, ki so skozi čas izgubili identiteto, pripadnost in pomen, ponovno postanejo aktivni kraji skupnosti. Naloga izhaja iz koncepta, da je najbolj trajnostna arhitektura tista, ki ne temelji na gradnji novih objektov, temveč na ponovni uporabi in preobrazbi obstoječih prostorov. S tem je ključni cilj naloge razumeti, kako lahko procesi soustvarjanja prostora s strani uporabnikov regenerirajo identiteto kraja ter oblikujejo občutek pripadnosti in odgovornosti do prostora.
Teoretski del se osredotoča na temeljne pojme, ki omogočajo razumevanje prehoda iz prostora (space) v kraj (place). Raziskava obravnava ustvarjanje krajevnosti (placemaking), identiteto prostora, pripadnost in odgovornost do prostora ter načine, kako lahko te pojave vrednotimo. Izpostavljeno je razlikovanje med prostori kot fizičnimi danostmi ter kraji kot izkustveno in simbolno zaznamovanimi prostori, katerih pomen nastaja prek praks, spominov, medosebnih odnosov in družbenih procesov. Posebej pomembna je tudi vloga participacije, saj vključevanje uporabnikov v oblikovanje prostora krepi njihovo navezanost, identitetne vezi in občutek skrbi za kraj.
Analitični del naloge vključuje primerjavo različnih participativnih praks ter analizo procesov, s katerimi se prostori preoblikujejo v prizorišča socialnih interakcij in skupnostnega delovanja. 
“Projektni” del naloge temelji na dveh izvedenih participativnih delavnicah, "Preko mej seminarja" in “Dvorišče Vaške hiše!? “, ki predstavljata osrednji raziskovalni in projektni del magistrskega dela. Delavnici sta omogočili neposredno preizkušanje participativnih metod v različnih prostorskih in skupnostnih kontekstih ter razkrivata, kako vključevanje uporabnikov vpliva na nastajanje identitete prostora, krepitev pripadnosti in oblikovanje odgovornosti do kraja. Na podlagi izkušenj prve izvedene delavnice, teoretskih izhodišč in referenčnih primerov se razvije orodje za načrtovanje prihodnjih participativnih procesov. Orodje vključuje faze raziskovanja prostora, izvedbe sprememb in vrednotenja izvedenih sprememb. Poseben poudarek je namenjen tudi dinamiki sodelovanja ter vlogi spontanih in neformalnih aktivnosti.
Naloga potrjuje, da participacija ni le enkratni dogodek, temveč proces grajenja skupnosti. Ko uporabniki prostor spoznavajo, ga uporabljajo in soustvarjajo, se hkrati učijo o njem ter o svojih lastnih potrebah. S tem postajajo prostori z nizko identiteto sposobni regeneracije, uporabniki pa prevzemajo aktivnejšo vlogo pri oblikovanju krajevnosti in skupnosti.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-02-18 08:03:20</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>179593</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 126563</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 271293955</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
