Ovrednotenje učinkovitosti intenzivnega in ekstenzivnega arheološkega površinskega in podpovršinskega pregleda na podlagi podatkov z avtocest SlovenijeGruškovnjak, Luka (Avtor) arheološka metodologijaarheološki terenski pregledpovršinski pregledpodpovršinski pregledekstenzivni pregledintenzivni pregledavtoceste SlovenijeArheološki površinski pregled je eno ključnih raziskovalnih orodij, namenjenih pridobivanju informacij o številu, lokacijah in naravi najdišč v pokrajini. Vendar na njegovo učinkovitost vplivajo različni dejavniki, brez preučevanja in razumevanja katerih izpovednosti metode in z njo pridobljenih podatkov ni mogoče ovrednotiti. Tovrstno preučevanje je mogoče z vključevanjem kontrolnih eksperimentov ali zelo intenzivnega pregledovanja kontrolnih območij v projekte pregledov. Prav slednji način omogočajo podatki pregledov na avtocestah Slovenije, ki so potekali v dveh fazah: ekstenzivni in intenzivni. Rezultati intenzivne faze, natančneje, intenzivnega površinskega pregleda so v članku uporabljeni za ovrednotenje vplivov metod površinskega in podpovršinskega pregleda ter lastnosti gradiva v zgornjem delu tal na učinkovitost odkrivanja v okolju Slovenije. Najpomembnejše ugotovitve lahko strnemo v naslednje točke: (1) Na učinkovitost odkrivanja gradiva v zgornjem delu tal ključno vplivajo gostote, s katerimi je to običajno prisotno v kulturnih in naravnih pogojih Slovenije. (2) Z ekstenzivnim podpovršinskim pregledom odkrivanje ni verjetno. (3) Z intenzivnim podpovršinskim pregledom je odkrivanje malo verjetno. (4) Z ekstenzivnim površinskim pregledom je odkrivanje verjetno, a z omejeno učinkovitostjo. Na splošno lahko pričakujemo, da bo ostalo neodkritih vsaj 25 % vseh lokacij z arheološkim gradivom v zgornjem delu tal, glede na obdobja, tipe gradiva in gostoto gradiva pa je ta ocena lahko tudi bistveno višja. Na splošno lahko pričakujemo, da odkrito gradivo predstavlja le 3-odstotni vzorec površinske populacije oz. 0,2-odstotni vzorec populacije v zgornjem delu tal, zato je vsak pozitiven rezultat pomemben, medtem ko lahko negativne rezultate razumemo izključno kot odsotnost podatkov. Zato je informativnost rezultatov zelo omejena.20252026-02-17 14:35:21Članek v reviji179576UDK: 902.3ISSN pri članku: 0351-5958COBISS_ID: 268757763sl