Od žlahtnjenja do uporabe : vpliv datuma setve in rezi na pridelek cvetov in vsebnost kanabinoidov v štirih slovenskih žlahtnjenih linijah feminizirane industrijske konopljeFlajšman, Marko (Avtor) Eržen, Marjeta (Avtor) industrijska konopljafeminizirana konopljaCBD konopljadatum setvepresajanjerezCBDTHCŠtiri slovenske žlahtnjene linije feminizirane industrijske konoplje (Cannabis sativa) (G8c, G10c, MERc, CHc), razvite v okviru žlahtnjenja konoplje z visoko vsebnostjo CBD na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, so bile ocenjene v poljskih poskusih leta 2024 v Ljubljani in Krškem. Ocenjeni so bili učinki datuma setve (neposredna setev semen na njivo in sajenje sadik, pridobljenih v rastlinjaku, oboje pri gostoti 8333 rastlin na ha) in apikalne rezi na rast (višina rastlin), pridelek cvetov, vsebnost CBD in Δ⁹ THC. V Ljubljani je zastajanje padavin na tleh zaradi težkih tal močno omejilo rast in razvoj rastlin. Način setve je imel različne vplive na pridelek cvetov: v Krškem (srednje težka tla) je neposredna setev pomenila večji pridelek socvetij, medtem ko je v Ljubljani presajanje sadik povečalo pridelek. Rez je znižala višino rastlin, vendar ni vplivala na pridelek cvetov niti na koncentracije kanabinoidov. Vsebnost CBD je bila pretežno odvisna od linije; linija MERc je imela najvišjo vsebnost CBD na obeh lokacijah (5,02-6,66 %), medtem ko način setve in rez na CBD nista vplivala. THC je znašal 0,12–0,21 % v vseh obravnavanjih. Značilne so bile interakcije žlahtniteljske linija × način setve za višino rastlin in pridelek cvetov. Ta študija predstavlja prvo oceno realnega pridelovalnega potenciala slovenskih žlahtnjenih linij feminizirane industrijske konoplje in nakazuje prednostne naloge za nadaljnje žlahtnjenje. Vendar pa so rezultati le enoletni in bo potrebno za trdnejše zaključke poljske poskuse ponoviti v več letih na več lokacijah.20262026-02-13 12:05:38Neznano179434slKrško, LjubljanaMaj 2024-september 2024