Glagolske in zaimenske naslonke v reducirani obliki na primeru vzhodnodolenjskega šentruperskega govoraSmole, Vera (Avtor) onemitev samoglasnikovvokalna redukcijavezane naslonkenaslonske oblikedolenjsko narečjeŠentrupertslovenščinadialektologijaPrispevek obravnava spajanje v soglasnik (ali en zlog) oslabelih glagolskih in zaimenskih naslonk z drugimi naslonkami v naslonskem nizu ali naglasnicami v nove fonetične besede (npr. Una-j tərdila, de-jh je vidla, pa kuanc; Prav-cajt ga-muo šli pužjèt; Pêd kədàl, pa-vš dubu kèj). Torej so obravnavane samo naslonke v novih fonetičnih besedah, pri čemer so tudi te še vedno lahko naslonke. Poimenovali smo jih vezane naslonke kljub temu, da so ali še vedno naslonke ali je naslonski le en njen del, drugi pa naglašen pod besednim naglasom ali stavčnim poudarkom. Termina predslonka in zaslonka sta tu rabljena kot prvi oziroma drugi del vezane naslonke. Nastanek vezanih naslonk je možen v tistih narečnih govorih, ki imajo visoko stopnjo slabitve kratkih samoglasnikov v zelo različnih pojavnih oblikah, predvsem pa onemitev, saj jih te povzročijo. Kot gradivska osnova je bil zato izbran šentruperski krajevni govor, ki spada v vzhodnodolenjsko podnarečje dolenjskega narečja, za katerega je hkrati na voljo dovolj ustrezno zapisanega besedilnega gradiva.20252026-02-13 11:41:34Članek v reviji179431UDK: 811.163.6'28:81'373.611ISSN pri članku: 0021-6933DOI: 10.4312/jis.70.4.123-161COBISS_ID: 265565699slLicenca Creative Commons navedena na pristajalni strani članka (gl. izvorni URL).