Stava naslonk v stari cerkveni slovanščiniKuntner, Rok (Avtor) besedni rednaslonkestara cerkvena slovanščinaWackernaglovo praviloskladnjaČlanek obravnava stavo naslonk v starocerkvenoslovanskih kanonskih besedilih v odnosu do rekonstruiranega indoevropskega prajezičnega stanja. Dosedanja dognanja dopolnjuje vzorčna študija stave naslonk v Marijanskem evangeliju, enem najstarejših in jezikovno najbolj arhaičnih starocerkvenoslovanskih spomenikov. Študija pokaže, da sta stavo naslonk v stari cerkveni slovanščini v splošnem urejala dva principa: (1) etimološki princip, po katerem naslonke prajezične starosti stojijo v položaju za prvo naglasnico v stavku, mlajše naslonke pa v zaglagolskem položaju, in (2) princip, vezan na strukturo stavka, po katerem v nikalnem in vprašalnem glavnem stavku ter v odvisnem stavku naslonke ne glede na starost stojijo neposredno za nikalnico oz. vprašalnico oz. veznikom. Omenjena principa predstavljata tendenci in ne izključujeta posameznih odstopanj. Le-ta je možno pojasniti s pomočjo analogije ali vpliva besednega reda grške predloge. Članek z odkrivanjem prepleta sinhronih in diahronih dejavnikov stave naslonskih oblik v starocerkvenoslovanskem jezikovnem sistemu nudi izhodišče za nadaljnje raziskave, ki bi zajele celotni starocerkvenoslovanski besedilni kanon, in odpira prostor za razpravo o diahroni interpretaciji stave breznaglasnic v stari cerkveni slovanščini v širšem slovanskem in indoevropskem kontekstu.20252026-02-13 11:01:01Članek v reviji179424UDK: 811.163.1'367.52ISSN pri članku: 0021-6933DOI: 10.4312/jis.70.4.43-63COBISS_ID: 266308611slLicenca Creative Commons navedena na pristajalni strani članka (gl. izvorni URL).