<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Obvladovanje dolgotrajnega bolniškega staleža in lažje vračanja zaposlenih na delovno mesto</dc:title><dc:creator>Dular,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Strban,	Grega	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>dolgotrajni bolniški stalež</dc:subject><dc:subject>absentizem</dc:subject><dc:subject>zmožnost opravljati delo</dc:subject><dc:subject>rehabilitacija</dc:subject><dc:subject>nadomestilo plače za čas začasne zadržanosti od dela</dc:subject><dc:subject>invalidnost</dc:subject><dc:subject>zaposlena oseba</dc:subject><dc:subject>delodajalec.</dc:subject><dc:description>Magistrska naloga preučuje problematiko zaposlenih oseb v dolgotrajnem bolniškem staležu in potrebne spremembe v slovenski zakonodaji in praksi delodajalcev, ki vodijo k skrajšanju bolniških staležev in zamejevanju negativnih posledic zdravstvenega absentizma. Slednji povzroča izpad števila delovnih dni, manjšo produktivnost gospodarstva ter povečanje izdatkov za izplačevanje nadomestil plače. Magistrska naloga vključuje vzroke in posledice zdravstvenega absentizma. Vsebuje tudi pregled veljavne slovenske zakonodaje, mednarodnih pogodb, slovenske sodne prakse in predlaganih zakonodajnih sprememb, ki urejajo bolniški stalež, presojo zmožnosti za opravljanje dela in pripadajoče pravice v primeru zmanjšanja ali izgube delazmožnosti. Avtorica na podlagi strokovne literature in ureditve v nekaterih drugih državah članicah EU argumentira, da bi krajšanje bolniških staležev omogočilo izvajanje ukrepov za povrnitev delazmožnosti že v zgodnji fazi bolniškega staleža (v kolikor bi to bilo smiselno glede na zdravstveno stanje osebe), učinkovitejše sodelovanje med organi ZZZS in ZPIZ pri presoji delazmožnosti, združitev poklicne in zaposlitvene rehabilitacije v enotni postopek, ki bi se ga moralo promovirati kot temeljni ukrep vračanja na delo, sodelovanje delodajalcev in izvajalcev medicine dela že v zgodnji fazi bolniškega staleža pri vrnitvi na delo in skrajšanje čakalnih dob v slovenskem zdravstvenem sistemu. Pomembno vlogo imajo delodajalci, ki lahko s preventivnimi ukrepi varnega in zdravega dela dosežejo zmanjšanje absentizma med zaposlenimi.</dc:description><dc:publisher>A. Dular</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-02-11 09:00:18</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>179334</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 349:61(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 136717</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 271911939</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
