<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza digitalne ločnice v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Zorko,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jukić,	Tina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>digitalna ločnica</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>dejavniki digitalne ločnice</dc:subject><dc:subject>digitalne kompetence</dc:subject><dc:subject>internet</dc:subject><dc:subject>umetna inteligenca</dc:subject><dc:description>V digitalni dobi je uporaba tehnologij sestavni del vsakdanjega življenja tako na delovnem mestu kot v zasebnem življenju, vendar obstajajo skupine prebivalcev, ki so zaradi pomanjkanja dostopa ali kompetenc prikrajšani za uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Ta pojav imenujemo digitalna ločnica. Predstavlja vrzel med posamezniki z dostopom in kompetencami za uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) ter tistimi, ki tega dostopa in kompetenc nimajo. V teoretičnem delu diplomske naloge je podan pregled dejavnikov, ki vplivajo na digitalno ločnico, empirični del pa obsega analizo digitalne ločnice v Sloveniji v obdobju 2019–2024. Analizirani so sekundarni podatki Statističnega urada Republike Slovenije o uporabi interneta in umetne inteligence glede na različne sociodemografske dejavnike. V obdobju 2019–2024 sta bila v Sloveniji najizrazitejša dejavnika digitalne ločnice starost in nivo izobrazbe. Digitalna pismenost, ki predstavlja kazalnik druge ravni digitalne ločnice, se je povečala v vseh starostnih skupinah, pri čemer je največji napredek opazen pri starejših. Prisotne so tudi razlike med statističnimi regijami, pri čemer Osrednjeslovenska regija izkazuje najvišji, Pomurska pa najnižji delež uporabnikov interneta. V Sloveniji umetno inteligenco uporablja le 21 % prebivalcev, kar odpira vprašanja o novi obliki digitalne ločnice. Diplomsko delo prispeva k razumevanju in reševanju digitalne ločnice v Sloveniji. Zaključno poglavje diplomskega dela predstavlja pregled dobrih praks iz treh izbranih evropskih držav, ki lahko služijo kot izhodišče za oblikovanje nadaljnjih ukrepov za zmanjšanje digitalne ločnice v Sloveniji. Predstavljene so tudi dobre prakse iz Slovenije, ki ponujajo vpogled v domače pristope k reševanju tega izziva. Rezultati jasno pokažejo ključna področja za učinkovito zmanjševanje digitalne ločnice.</dc:description><dc:publisher>[T. Zorko]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-02-10 13:40:06</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>179313</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 004.738.5:004.8(497.4)(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 18805</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 268707843</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
