Vrline in subjektivno blagostanje učiteljev razrednega poukaPlaninc Rahne, Urška (Avtor) Gradišek, Polona (Mentor) UčiteljikrepostivrlineVIA-klasifikacija vrlinzlata sredinasubjektivno blagostanjeudejanjanje vrlinučitelji razrednega poukapozitivna psihologijaV sodobnem vzgojno-izobraževalnem prostoru se vse bolj poudarja pomen osebnostnih značilnosti učiteljev, saj te pomembno vplivajo na kakovost pedagoškega dela, odnose z učenci ter učiteljevo doživljanje lastnega poklica. Pozitivna psihologija ponuja teoretični okvir za razumevanje vrlin kot pozitivnih osebnostnih lastnosti, ki prispevajo k optimalnemu delovanju posameznika in njegovemu subjektivnemu blagostanju. Vrline iz VIA-klasifikacije vrlin predstavljajo temeljne pozitivne osebnostne lastnosti, ki se lahko razvijajo in zavestno udejanjajo v vsakdanjem življenju, tudi v pedagoškem kontekstu. Raziskave kažejo, da so nekatere vrline učiteljev v statistični povezanosti z večjo pedagoško učinkovitostjo, kakovostnejšimi odnosi z učenci ter višjo ravnjo subjektivnega blagostanja. Namen magistrskega dela je bil raziskati izraženost vrlin pri učiteljih razrednega pouka, načine njihovega udejanjanja pri pedagoškem delu ter njihovo subjektivno blagostanje. Posebno pozornost smo namenili vprašanjem, katere vrline so pri učiteljih najbolj izražene, kako jih učitelji udejanjajo v praksi ter kako sami ocenjujejo ustreznost udejanjanja svojih vrlin glede na teorijo o zlati sredini. Poleg tega smo preučevali odnos med izraženostjo vrlin in subjektivnim blagostanjem učiteljev razrednega pouka. Empirični del magistrskega dela temelji na deskriptivni in kavzalni neeksperimentalni metodi, pri čemer smo uporabili kvantitativni in kvalitativni raziskovalni pristop. Raziskava je bila izvedena kot študija prereza z enkratnim merjenjem. V vzorec je bilo vključenih 90 učiteljev in učiteljic razrednega pouka, zaposlenih v osnovnih šolah. Podatke smo zbirali s pomočjo mednarodno uveljavljenih vprašalnikov za merjenje vrlin in subjektivnega blagostanja ter z odprtimi vprašanji, s katerimi smo pridobili vpogled v subjektivno doživljanje in udejanjanje vrlin v pedagoški praksi. Rezultati raziskave so pokazali, da imajo učitelji razrednega pouka nekatere vrline izražene bolj kot druge. Učitelji poročajo, da svoje vrline najpogosteje udejanjajo v odnosu do učencev, pri vodenju pouka ter pri ustvarjanju spodbudnega in varnega učnega okolja. Ugotovili smo tudi, da so določene vrline v statistično pomembni pozitivni povezanosti s subjektivnim blagostanjem učiteljev. Poleg tega so učitelji pri nekaterih vrlinah zaznavali optimalno udejanjanje, pri drugih pa so poročali o premajhnem ali pretiranem udejanjanju, kar potrjuje pomen zavedanja in uravnotežene rabe vrlin v pedagoškem delu. Rezultati raziskave so prav tako pokazali, da se izraženost nekaterih vrlin pri učiteljih razrednega pouka statistično pomembno razlikuje glede na dolžino delovne dobe, medtem ko se subjektivno blagostanje učiteljev glede na delovno dobo ne razlikuje statistično pomembno. Magistrsko delo prispeva k boljšemu razumevanju vloge vrlin v pedagoškem kontekstu in poudarja pomen njihovega zavestnega udejanjanja za dobro počutje oz. dobrobit učiteljev razrednega pouka. Rezultati raziskave predstavljajo pomemben znanstveni doprinos v slovenskem in mednarodnem prostoru, saj je empiričnih raziskav na področju vrlin in subjektivnega blagostanja učiteljev še razmeroma malo. Rezultati raziskave hkrati ponujajo izhodišča za nadaljnje raziskovanje in razvoj pedagoške prakse, usmerjene v krepitev pozitivnih osebnostnih lastnosti in blagostanja oz. dobrobiti učiteljev.U. Planinc Rahne20262026-02-08 08:30:17Magistrsko delo/naloga179217UDK: 179.9(043.2)VisID: 201721COBISS_ID: 267921923sl