<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Josip Vilfan in Engelbert Besednjak med Kongresom evropskih narodnosti in panevropskim gibanjem</dc:title><dc:creator>Gobec,	Kaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ajlec,	Kornelija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Josip Vilfan</dc:subject><dc:subject>Engelbert Besednjak</dc:subject><dc:subject>Kongres evropskih narodnosti</dc:subject><dc:subject>panevropsko gibanje</dc:subject><dc:subject>manjšinske pravice</dc:subject><dc:subject>medvojna Evropa</dc:subject><dc:description>V burnem obdobju po prvi svetovni vojni, ko so nove evropske meje povzročile številne politične in narodnostne napetosti, sta Josip Vilfan in Engelbert Besednjak pomembno prispevala k temu, da je vprašanje slovenske manjšine na Primorskem postalo del širše evropske razprave. Vilfan je kot predsednik Kongresa evropskih narodnosti vpeljal manjšinsko tematiko v okvir mednarodnega pravnega razmišljanja, medtem ko je Besednjak z odločnimi govori v italijanskem parlamentu in s pomočjo tiska opozarjal na posledice fašistične raznarodovalne politike. Oba sta v panevropskem gibanju Richarda Coudenhove-Kalergija prepoznala idejno osnovo za prihodnjo federativno Evropo, ki bi temeljila na spoštovanju kulturnih razlik. S svojo pravno in etično predanostjo sta postavila temelje za kasnejši razvoj evropskih standardov na področju zaščite narodnih manjšin.</dc:description><dc:publisher>K. Gobec</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-02-07 07:16:23</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>179205</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 323.1(4)"19"</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 613555</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 273913859</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
