<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Individualizirana optimalna srčna frekvenca pri kritično bolnih bolnikih z atrijsko fibrilacijo : spoznanja iz ehokardiografije in analize fizioloških signalov</dc:title><dc:creator>Kolar Kus,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>D'Angelo,	Andrea	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žgavc,	Borut	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Podbregar,	Lev	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mati-Djuraki,	Urša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Podbregar,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>atrijska fibrilacija</dc:subject><dc:subject>optimalna srčna frekvenca</dc:subject><dc:subject>ehokardiografija</dc:subject><dc:subject>analiza signalov</dc:subject><dc:subject>hemodinamika</dc:subject><dc:description>Atrijska fibrilacija (AF) je pogosta pri kritično bolnih bolnikih in je povezana s povečano umrljivostjo. Uporabljata se dve terapevtski strategiji: nadzor ritma in nadzor srčnega utripa (SR). Pri strategiji nadzora SR ostaja optimalni ciljni SR negotova. Cilj te študije je bil razviti in primerjati metode za določanje optimalnega območja SR na podlagi transtorakalne ehokardiografije in analize fizioloških signalov. Glavni izsledek raziskave: Optimalni individualni srčni utrip – opredeljen kot srčni utrip, povezan z maksimalnim srčnim izpustom – je mogoče pri bolnikih z atrijsko fibrilacijo določiti z uporabo ehokardiografije ob postelji ali z analizo fizioloških signalov. Ti pristopi lahko podpirajo individualizirano zdravljenje, usmerjeno v srčni utrip, pri kritično bolnih bolnikih z atrijsko fibrilacijo.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-02-06 11:57:01</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>179165</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:coverage>Third-level medical ICU in General and Teaching Hospital Celje, Slovenia</dc:coverage><dc:coverage>March 2023 and September 2025</dc:coverage></metadata>
