Temperaturni vpliv na armiranobetonske stebre v precizni geodetski izmeriMočnik, Robert (Avtor) Ambrožič, Tomaž (Mentor) Zupan, Dejan (Komentor) Marjetič, Aleš (Član komisije za zagovor) Bratina, Sebastjan (Član komisije za zagovor) Tuno, Nedim (Član komisije za zagovor) doktorske disertacijegeodezijagrajeno okoljereferenčna točkatoplotna obtežbatemperaturna porazdelitevupogibpomikzasukkontrolne meritveKadar želimo določiti pomike kontrolnih točk, nameščenih na objektu ali tleh v njegovi okolici, potrebujemo dobro stabilizirane referenčne točke, ki morajo ostati v istem položaju med posameznimi meritvami. Ker so točke običajno stabilizirane v naravi, so neprestano izpostavljene spreminjajočim se naravnim razmeram. Stabilnost referenčne točke ima pomemben vpliv na natančnost izvedenih geodetskih meritev. Zraven različnih pomikov tal lahko na položaj teh točk, ki so stabilizirane s stebri, delujejo tudi vplivi toplotne obtežbe zaradi sončnega obsevanja. Te obtežbe povzročajo pomike stebrov za meritve, zaradi česar se premakne vijak za prisilno centriranje, ki je pritrjen na vrh stebra, na katerega namestimo instrument ali reflektor. Če uporabimo takšen steber ali točko za meritve, lahko zaradi pomika stebra v naših meritvah nastopijo pogreški merjene dolžine ali horizontalnih smeri. Vpliv temperaturnih razlik v stebru, ki nastanejo zaradi sončnega obsevanja, je na položaj vijaka za prisilno centriranje instrumenta ali reflektorja lahko tako velik, da v preciznih geodetskih meritvah ni več zanemarljiv. Doktorska disertacija obravnava temperaturni vpliv na armiranobetonske stebre, ki služijo kot stabilizacija referenčnih točk, in posledice teh deformacij na natančnost meritev. Določili smo računski model za napoved pomikov, ki nastanejo kot posledica toplotne obtežbe stebra. Rezultate računskega modela smo primerjali z rezultati, pridobljenimi iz poskusa v laboratoriju, in analizirali vpliv pogreška zaradi pomika stebra na precizne geodetske meritve. V kontroliranih laboratorijskih pogojih smo z ene strani ogrevali steber in pri tem hkrati merili pomike, zasuke in temperature. Iz izsledkov laboratorijskih analiz smo ugotavljali temperaturno porazdelitev v stebru ter ocenili primernost posredne metode za določitev pomika vrha stebra iz izmerjenih zasukov vrha stebra. Posredno določanje pomikov iz izmerjenih zasukov vrha stebra s pomočjo inklinometra je zelo perspektivna metoda, saj je v naravi preprosto izvedljiva v primerjavi z metodo neposrednega merjenja pomika z merilci pomika, ki je zelo težko izvedljiva.[R. Močnik]20262026-02-05 08:45:06Doktorsko delo/naloga179093UDK: 528.31:544.032.4:624.012.35(043.3)VisID: 179046COBISS_ID: 269639939sl