<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Hetitske reduplicirane glagolske tvorbe in njihovo praindoevropsko ozadje</dc:title><dc:creator>Brenko,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Repanšek,	Luka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>glagolski sistemi</dc:subject><dc:subject>reduplikacija</dc:subject><dc:subject>indoevropski jeziki</dc:subject><dc:subject>anatolski jeziki</dc:subject><dc:subject>primerjalno jezikoslovje</dc:subject><dc:description>Hetitski glagolski sistem od prajezičnega sistema, rekonstruiranega na podlagi drugih starih indoevropskih jezikov (zlasti stare indijščine in stare grščine), v večih osnovnih kategorijah občutno
odstopa, med drugim tudi v sistemu glagolske reduplikacije. Čeprav je ta sicer v marsikaterem formalnem in funkcijskem vidiku primerljiv s sistemom reduplikacije, ki je skupen drugim indoevropskim jezikom, pa je očitno, da ne more izhajati neposredno iz iste prajezične razvojne stopnje. Kot
je mogoče ugotoviti s pomočjo relativne kronologije glasovnih sprememb, ki so relevantne v razvoju posameznih redupliciranih osnov, in preko identifikacije neproduktivnih in produktivnih tipov
reduplikacije ter pripadajočih strukturnih tipov glagolskih osnov, hetitščina med sicer številnimi
redupliciranimi glagolskimi osnovami izkazuje le peščico takih, ki so nedvomno podedovane iz
indoevropskega prajezika. Hkrati je mogoče pokazati, da je preostala večina redupliciranih osnov
praanatolskega ali šele internohetitskega nastanka. Te sicer temeljijo na iz prajezika podedovanem
besedotvornem vzorcu, a se po formalni plati jasno ločijo od neposredno podedovanih tvorb. Ena od
najizrazitejših inovacij praanatolskega sistema je vznik preslikavne reduplikacije, ki ostaja produktivna tudi v okviru hetitskega sistema, zgolj hetitščina pa izkazuje tudi dvozložno krepko reduplikacijo in dopušča tudi preslikavo vzglasnih konzonantnih zaporedij. Vloge reduplikacije v hetitskem
sistemu ni smiselno ločevati od vloge imperfektivnih sufiksov, ki ob redupliciranih osnovah deloma
nastopajo kot njihovi funkcijski ekvivalenti, deloma pa kot sinhrono produktivnejše besedotvorno
sredstvo imperfektivizacije le dodatno označujejo njihovo funkcijo. Poleg redupliciranih tvorb z že
leksikaliziranim pomenom, kakršen je primarno značilen za skupino podedovanih glagolov, se reduplikacija v svoji funkcijski vrednosti izkazuje kot prvenstveno iterativna ali intenzivna, iz česar
sledi sklep, da je bila v praanatolski sistem iz indoevropskega prajezika podedovana njena besedotvorna funkcija, in sicer kot enega izmed sredstev za modifikacijo vrste glagolskega dejanja, in da
se v tej vlogi kot produktivna ohranja tudi v hetitskem sistemu. </dc:description><dc:publisher>L. Brenko</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-02-03 12:46:18</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>179026</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 811.292.1'362(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 266962691</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
