<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Obravnava nedonošenčka - Porodnišnica Ljubljana in Porodnišnica Maribor</dc:title><dc:creator>Dvoršak,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Skubic,	Metka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Perme,	Tina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Stanek Zidarič,	Tita	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>babištvo</dc:subject><dc:subject>nedonošenček</dc:subject><dc:subject>razvojno usmerjena nega</dc:subject><dc:subject>vključevanje staršev</dc:subject><dc:description>Uvod: Nedonošenčki sodijo med najranljivejše skupine novorojenčkov, saj zaradi nezrelosti organov potrebujejo celostno zdravstveno obravnavo. V Sloveniji sta terciarna centra UKC Ljubljana in UKC Maribor ključni ustanovi za oskrbo teh otrok, kjer se uporabljajo različni pristopi, usmerjeni tudi v vključevanje staršev. Namen: Namen raziskave je bil preučiti klinično prakso obravnave nedonošenčkov v UKC Ljubljana in UKC Maribor ter ugotoviti, v kolikšni meri uporabljajo razvojno usmerjene metode (kengurujčkanje, glasbena terapija, branje, sobivanje) ter vključujejo starše v proces nege. Metode dela: Uporabljen je bil kvantitativni raziskovalni pristop. Podatke smo zbrali z anonimnim anketnim vprašalnikom, ki ga je izpolnilo 18 zdravstvenih delavcev. Vprašalnik je vključeval demografske podatke, protokole oskrbe, uporabo razvojno usmerjenih praks, vključevanje staršev ter postopke transporta. Podatki so bili analizirani s programom 1KA in prikazani v tabelah in grafih. Rezultati: Rezultati so pokazali, da so starši vključeni predvsem v osnovne negovalne dejavnosti, kot sta kengurujčkanje (100 %) in sobivanje, redkeje pa v razvojno usmerjene prakse, kot sta glasbena terapija (25 %) in branje (29 %). Razlike med obravnavo v UKC Ljubljana in UKC Maribor niso bile izrazite, vendar so bile določene prakse obrvnave v UKC Ljubljana nekoliko pogosteje prisotne. Prisotnost staršev pri transportu je bila prav tako pogosteje omogočena v Ljubljani. Razprava in zaključek: Ugotovitve kažejo, da oba centra sledita sodobnim mednarodnim smernicam, vendar obstajajo možnosti za izboljšave, predvsem v večjem in bolj sistematičnem vključevanju staršev ter v širši uporabi razvojno usmerjenih praks.</dc:description><dc:publisher>[B. Dvoršak]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-02-01 07:45:45</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>178924</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 618.2/.7</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 158437</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 266903043</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
