<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Zagovorništvo v duševnem zdravju: študija primera</dc:title><dc:creator>Rožman,	Andraž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šabić,	Amra	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zagovorništvo</dc:subject><dc:subject>aktivistično raziskovanje</dc:subject><dc:subject>zagovorništvo z leposlovjem</dc:subject><dc:subject>duševno zdravje</dc:subject><dc:subject>dezinstitucionalizacija</dc:subject><dc:subject>totalne ustanove</dc:subject><dc:subject>stigmatizacija</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi analiziram delovanje skupine pri zagovorništvu Joca Podlesnika, mojega prijatelja z dolgoletnimi izkušnjami z institucionalno psihiatrijo, ki mu je grozila deložacija iz bivalne enote. Osredotočen sem na odnos med članicami zagovorniške skupine, predvsem med Jocem in drugimi osebami. Zagovorniško akcijo sem razdelil na dva dela oziroma na zgodbo in predzgodbo oziroma na subtilnejši in konkretnejši del. Na podlagi Joceve zgodbe sem napisal roman Titov sin in še eno dokumentarno zgodbo. V prvem delu, ko še nismo vedeli, da se bo akcija nadaljevala v drugi del, sva z Jocem prek promoviranja literarnega dela in drugih dejavnosti v javnosti (v medijih in na javnih dogodkih) skušala osveščati o škodljivosti institucij in pomenu dezinstitucionalizacije. V tem delu sva bila del zagovorniške skupine le Joc in jaz, jasnega cilja pa nisva imela. Potem se je pojavil konkreten problem (grozila mu je deložacija iz bivalne enote), in takrat se je zagovorniška skupina razširila, cilj pa je postal jasen – preprečitev brezdomstva.
Magistrsko nalogo sem začel s pregledom teorije, povezane s temami, ki so bistvene za Jocevo življenje in našo zagovorniško akcijo – duševno zdravje, totalne ustanove, dezinstitucionalizacija,  stigmatizacija, stanovanjska problematika, zagovorništvo, ter aktivistično socialno delo. Odločil sem se za kvalitativno raziskovanje, vrsta raziskovanja je bila študija primera, oprl sem se na akcijsko oziroma aktivistično raziskovanje. V empiričnem delu sem prek rezultatov in razprave o njih skušal odgovoriti na raziskovalna vprašanja: Kakšne so povezave med zagovorniško akcijo, usmerjeno v direktni problem, in osveščanjem javnosti? Kako (neprofesionalno, laično) zagovorništvo na obeh ravneh vpliva tako na krepitev moči osebe z izkušnjo duševne stiske kot na izhode iz krize?; Kakšen pomen ima odnos med udeleženci zagovorniške akcije? Kako lahko ta odnos prispeva h krepitvi moči?; Kako lahko k zagovorništvu in krepitvi moči prispeva (angažirano) leposlovje?; Je naša zagovorniška akcija uspešna? Na vprašanja sem skušal odgovoriti s prepletom opisa zgodbe, ki se je stkala v prostoru med Jocem, mano in zagovorniško skupino ter teorijo povezano s to zgodbo. Na glavno vprašanje (ali je bila akcija uspešna) sem dobil pozitiven dogovor, saj je po Tanji Lamovec in Vitu Flakerju (1993) vsaka akcija uspešna, tudi cilj zagovorniške skupine je bil dosežen.</dc:description><dc:publisher>[A. Rožman]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-01-30 09:00:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>178806</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 364.622</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 55721</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 270236419</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
