Preventivno in postvencijsko delovanje šole v primeru samomora učenca − študija primeraDolinšek, Blanka (Avtor) Gregorčič Mrvar, Petra (Mentor) samomorsamomorilno vedenje v obdobju mladostništva(samomorilne) stiskepreventivno delovanje šolepostvencijsko delovanje šoleV magistrskem delu obravnavamo tematiko samomorilnega vedenja pri mladostnikih, pri čemer se osredotočamo na preventivno in postvencijsko delovanje šole ob dogodku samomora učenca. V teoretičnem delu najprej predstavimo značilnosti samomora in samomorilnega procesa ter nadaljujemo s statističnimi podatki o razširjenosti samomora v Sloveniji ter razširjenosti samomora med mladimi v Sloveniji. Nadalje predstavimo značilnosti obdobja mladostništva in razvojne naloge, s katerimi se mladostniki srečujejo v obdobju adolescence, pri čemer se osredotočamo na soočanje mladostnikov z razvojnimi nalogami. V sklopu omenjenega poglavja opišemo tudi samomorilni proces pri mladostniku in nakažemo na razliko med samodestruktivnim in samopoškodovalnim vedenjem pri mladostnikih. Sledi poglavje z varovalnimi dejavniki in dejavniki tveganja za samomorilno vedenje pri mladostnikih, le-te v nadaljevanju predstavimo še v kontekstu šolskega okolja. Pozornost nadalje namenimo vlogi šole in strokovnih delavcev pri prepoznavanju in ukrepanju v primeru samomorilnega vedenja mladostnikov. Pri tem opredelimo opozorilne znake, ki nakazujejo na prisotnost tveganja za samomorilno vedenje, ter predstavimo ukrepanje v primeru zaznane (samomorilne) stiske pri mladostniku. Pri tem se podrobneje osredotočimo na pogovor z mladostnikom v (samomorilni) stiski. Poglavje zaključimo s predstavitvijo pomena sodelovanja šole z zunanjim strokovnjakom v primerih samomorilnega vedenja učencev. Sledi poglavje o preventivnem delovanju šole v povezavi s samomorilnim vedenjem mladostnikov, pri čemer najprej opredelimo vzgojno delovanje šole ter nadalje izpostavljamo predvsem pomen oddelčne skupnosti ter vlogo šolske svetovalne službe pri preventivnem delovanju šole. Ob koncu poglavja nakažemo na pomen detabuizacije samomora. V zadnjem poglavju predstavimo postvencijsko delovanje šole po samomoru učenca, pri čemer sledimo korakom postvencije, ki jih navajajo Smernice za postvencijo: ko se zgodi samomor učenca ali dijaka (2021). Nato izpostavimo še pomen sodelovanja šole in strokovnih delavcev z zunanjimi strokovnjaki v času postvencije, kot tudi pomen znanja in spretnosti strokovnih delavcev pri soočanju s samomorilnim vedenjem oziroma samomorom mladostnika. V empiričnem delu magistrske naloge predstavljamo rezultate, ki so bili pridobljeni z intervjuji strokovnih delavcev (ravnatelj, razredničarka, šolska svetovalna delavka), ki so se srečali s samomorom učenca, in zunanje strokovnjakinje, ki je z vključeno šolo sodelovala v času postvencije. Rezultate predstavljamo v treh sklopih, in sicer preventivno delovanje šole v povezavi s samomorilnim vedenjem, postvencijsko delovanje šole ob dogodku samomora učenca ter znanje, spretnosti in kompetence strokovnih delavcev za soočanje s samomorilnim vedenjem učencev. Ugotovili smo, da imajo šola in s tem strokovni delavci pomembno vlogo tako v preventivnem kot tudi v postvencijskem delovanju v primeru samomorilnega vedenja mladostnikov. V raziskavo vključeni intervjuvanci so poročali o tem, da samomorilno vedenje prepoznavajo predvsem tisti učitelji, ki so vsakodnevno z učenci, redkeje pa se učenci sami odločijo povedati o svoji stiski. Učitelji vzpostavijo prvi stik z učenci, za katere se predvideva, da so v stiski in naslovijo opaženo. Po pogovoru z učencem vključijo v proces še šolsko svetovalno službo. V povezavi s preventivnim delovanjem smo ugotovili, da šola, vključena v raziskavo, preventivno deluje na treh ravneh ter pri tem sodeluje z zunanjimi institucijami. Preventivne dejavnosti izvajajo tako učitelji kot tudi šolska svetovalna služba in zunanji strokovnjaki. Preventivno pa so na šoli delovali tudi po samomoru učenca; v ta namen so potekale delavnice in predavanja za učence, ki so jih izvajali šolska svetovalna služba ter zunanje strokovnjakinje. Organizirana so bila tudi posamezna srečanja za učitelje in starše, ki jih je vodila zunanja strokovnjakinja. V povezavi s postvencijskim delovanjem smo ugotovili, da so na šoli po prejeti novici o samomoru učenca delovali organizirano in hitro, pomoč so takoj začeli iskati pri zunanjih strokovnjakih. O dogodku so bili obveščeni vsi − učenci, učitelji in starši. Oblikoval se je krizni tim, pouk pa je potekal po ustaljenem urniku, vendar s posebnim poudarkom na pogovoru ter čustveni razbremenitvi učencev. V času postvencije so strokovni delavci šole sodelovali z različnimi institucijami in strokovnjaki, ki so nudili podporo učencem, učiteljem in staršem. Nazadnje ugotavljamo, da imajo strokovni delavci za soočanje in ustrezno ukrepanje v primerih samomorilnega vedenja le delno ustrezno znanje, šibko znanje oziroma ga sploh nimajo. Intervjuvanci so pri tem posebej poudarili pomen dodatnega izobraževanja in usposabljanja.20262026-01-30 07:15:42Magistrsko delo/naloga178798VisID: 613286sl