<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uporaba nekdanjih živil v prehrani rejnih živali</dc:title><dc:creator>Treven,	Veronika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Levart,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rezar,	Vida	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>prehrana živali</dc:subject><dc:subject>nekdanja živila</dc:subject><dc:subject>zavržena hrana</dc:subject><dc:subject>hranljive snovi</dc:subject><dc:subject>oksidacija</dc:subject><dc:subject>krožno gospodarstvo</dc:subject><dc:description>Vsako leto se po svetu zavrže veliko hrane, ki bi jo lahko uporabili za prehrano rejnih živali. Nekdanja živila (NŽ) so živila, ki so bila proizvedena za prehrano ljudi v skladu z zakonodajo, a so bila iz humane prehranske verige odstranjena iz razlogov, ki pa ne predstavljajo tveganja za zdravje živali, če se jih uporabi kot krma. V okviru magistrske naloge smo pregledali dostopno literaturo v povezavi z uporabo različnih vrst NŽ v krmi za rejne živali. Na področju Slovenije smo zbrali in analizirali sestavo vzorcev NŽ (število posameznih vzorcev je pripisano v oklepaju) slanih (6), sladkih (6) in mešanih (1) pekovskih izdelkov, sadja (2) in zelenjave (7). Določili smo tudi maščobnokislinsko sestavo in parametre oksidacije maščob (peroksidno število in malondialdehid). Ugotovili smo, da so slani in sladki pekovski izdelki bogat vir maščob, brezdušičnega izvlečka in energije, zato jih lahko uporabimo kot krmila za vse vrste rejnih živali. V primerjavi z literaturo so analizirani pekovski izdelki slovenskega izvora imeli podobno vsebnost surovega pepela, surovih maščob in brezdušičnega izvlečka, vsebovali so povprečno več surovih beljakovin in manj surovih vlaknin. Povprečne vsebnosti Ca, Na in Mg so primerljive z literaturo, P in K pa nižje. Analiza sadja in zelenjave pa je pokazala, da vsebujejo veliko vode, kar pospeši njihovo kvarjenje, zato je nujna hitra poraba ali predelava. V pekovskih izdelkih in sadju ter zelenjavi je bilo povprečno največ linolne kisline in več večkrat nenasičenih kot enkrat nenasičenih in nasičenih maščobnih kislin. V nekaterih vzorcih slanih in sladkih pekovskih izdelkov in v vseh vzorcih sadja in zelenjave je prišlo do oksidacije maščob, kar nam je pokazalo peroksidno število. Rezultati meritev malondialdehida pa so pokazali, da je pri jabolkih in pri vsej zelenjavi prišlo do sekundarne oksidacije maščob. Če povzamemo, bi se lahko omenjena živila na področju Slovenije zbiralo in predelavalo v krmo za živali, s tem bi se zmanjšala potreba po uvozu in prevozu krme in pripomogli bi k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, ki nastanejo pri prevozu. Hkrati pa bi živila ohranili v prehranjevalni verigi, kar je skladno s cilji razvoja krožnega gospodarstva.</dc:description><dc:publisher>V. Treven</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-01-30 07:15:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>178795</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 636.084/.087(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 278727</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 266743811</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
