​Povezava nekaterih kemičnih motilcev endokrinega sistema s prezgodnjo odpovedjo delovanja jajčnikovKek, Tina (Avtor) Geršak, Ksenija (Mentor) Virant Klun, Irma (Komentor) Kemični elementiendokrini motilciprezgodnja odpoved jajčnikovokoljereproduktivno zdravjeKončni naslov: POVEZAVA NEKATERIH ENDOKRINIH MOTILCEV IN KEMIČNIH ELEMENTOV S PREZGODNJO ODPOVEDJO DELOVANJA JAJČNIKOV Uvod: Etiologija prezgodnje odpovedi jajčnikov (POF) je slabo raziskana, saj vzrok ostaja v približno 75 % primerov neznan. Med možnimi dejavniki tveganja je tudi izpostavljenost okoljskim onesnaževalcem. Doktorska naloga predstavlja prvo raziskavo, ki primerja koncentracije 10 različnih endokrinih motilcev (EM) v urinu in 9 različnih kemičnih elementov (KE) v urinu, serumu in polni krvi pri ženskah s POF v primerjavi z zdravimi kontrolami (HC), da bi ugotovila njihovo izpostavljenost in morebitne povezave analiziranih snovi s POF. Metode: V presečno raziskavo primerov s kontrolami je bilo med januarjem 2021 in septembrom 2023, na podlagi dovoljenja Komisije za medicinsko etiko Republike Slovenije ter ob predhodno pridobljenih podpisanih informiranih soglasjih, vključenih 81 preiskovank (40 žensk s POF in 41 zdravih kontrol), starih med 20 in 46 let. Krvni in urinski vzorci so bili analizirani za osnovne biokemične parametre s standardnimi validiranimi metodami diagnostične klinične biokemije. Koncentracijo KE (bakra - Cu, cinka - Zn, selena - Se, molibdena - Mo, mangana - Mn, arzena - As, kadmija - Cd, svinca - Pb in živega srebra - Hg) v urinu, serumu in polni krvi smo analizirali z masno spektrometrijo z induktivno sklopljeno plazmo (ICP-MS), koncentracije EM (bisfenola A - BPA, bisfenola S - BPS, bisfenola F - BPF, metilparabena - MeP, etilparabena - EtP, benzilparabena - BzP, propilparabena - PrP, butilparabena - BuP, izobutilparabena - izoBuP in triklosana - TCS) v urinu pa z metodo plinske kromatografije s tandemsko masno spektrometrijo (GC-MS/MS). Udeleženke so izpolnile vprašalnike o demografskih in zdravstvenih podatkih, življenjskem slogu in prehrani. Podatki so bili analizirani z Mann-Whitney U-testom, Student t-testom, Fisher eksakt testom, Kendall tau korelacijo, logističnimi regresijskimi modeli (LRM), prilagojenimi glede na indeks telesne mase (ITM), starost in hematokrit ter univariatnimi in multivariatnimi modeli linearne regresije. Urinske koncentracije KE in EM so bile normalizirane na vrednosti kreatinina in specifično gostoto urina. Pri EM in KE z manj kot 50 % deležem meritev pod mejo kvantifikacije (LOQ) oziroma zaznave (LOD) so bile te imputirane s postopkom multiple imputacije v mejah vrednosti med 0 in LOQ/LOD. EM z več kot 50 % vrednosti pod LOQ so bili razvrščene v štiri kategorije; prva je vključevala vse meritve pod LOQ, izmerjene vrednosti pa so bile razdeljene v tercile. Rezultati: Analiza biokemičnih parametrov je pokazala, da so imele ženske s POF v primerjavi s kontrolami po Bonferroni korekciji značilno višjo širino porazdelitve rdečih krvničk (RDW) ter manjši kreatinin, specifično gostoto urina in povprečni volumen trombocitov (MPV). Ocena delovanja jeter in ledvic ni pokazala značilnih razlik med skupinama. POF skupina je imela višji ITM in večji delež bolnic s POF je prebival na podeželskih kmetijskih območjih. Od parametrov iz vprašalnika je po Bonferroni korekciji ostala statistično značilna nižja pogostost uživanja alkohola in uporabe rdečila za ustnice ter višja pojavnost sežiganja odpadkov v bližini bivališč pri POF skupini. Po prilagoditvi v LRM so bile pri bolnicah s POF v urinu značilno nižje koncentracije Cu, Zn, Se, Mo, Cd in Hg v primerjavi s kontrolami, medtem ko so bile koncentracije Mn v polni krvi višje. V serumu je bil Cu pri bolnicah s POF značilno povišan, medtem ko so bile koncentracije Pb, Cd in Hg nižje. Za As niso bile ugotovljene značilne razlike. Med skupinama po prilagoditvi v LRM ni bilo razlik v koncentracijah BPA, BPF, MeP, BzP, PrP, BuP, izoBuP in TCS. Vrednosti EtP in BPS so bile značilno različne med skupinama. Pri POF skupini je bil delež vrednosti v najvišji kategoriji koncentracij glede na referenčno kategorijo (< LOQ) značilno višji pri EtP in nižji pri BPS v primerjavi s kontrolno skupino. Korelacijska analiza je pokazala več šibkih do zmernih povezav med KE, EM ter demografskimi in biokemičnimi parametri. Rezultati analize univariatnih in nato multivariatnih modelov linearne regresije so skupno pokazali 17 značilnih povezav med neodvisnimi spremenljivkami vprašalnika in biokemije in odvisnimi spremenljivkami; koncentracijami KE in EM v bioloških vzorcih preiskovank. Največ značilnih napovednih spremenljivk je bilo ugotovljenih za koncentracijo Se v urinu, vključno z MPV, uporabo rdečila za ustnice, jemanjem zdravil, pogostostjo uživanja testenin ter pitjem sadnega čaja v zadnjih 24 urah. Najizrazitejši učinki pa so bili opaženi pri koncentraciji Cu v urinu, ki je bila značilno povezana z izpostavljenostjo okoljskim virom onesnaženja, predvsem bližino gostega prometa. Zaključek: Rezultati raziskave nakazujejo možne povezave med določenimi KE, EM in POF, vključno z izpostavljenostjo nekaterim okoljskim dejavnikom, kot je sežiganje odpadkov v bližini bivališč. Ključna ugotovitev je, da so bile koncentracije večine analiziranih KE (Zn, Se, Cu, Mo, Cd in Hg) ter BPS v urinu bolnic s POF značilno nižje, medtem ko so bile koncentracije Cu v serumu višje, Cd, Hg in Pb pa nižje v primerjavi s kontrolno skupino. Med vsemi preučevanimi EM je bil EtP edini, ki je bil pri bolnicah s POF prisoten v značilno višjih koncentracijah.20262026-01-30 07:15:08Doktorsko delo/naloga178794VisID: 38497sl