<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Znanje slovenščine 11- in 12-letnih učencev v zamejskih šolah v Italiji</dc:title><dc:creator>Spinazzola,	Lara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Godec Soršak,	Lara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Matjašič,	Miha	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>dvojezičnost</dc:subject><dc:subject>zamejski Slovenci v Italiji</dc:subject><dc:subject>slovenščina</dc:subject><dc:subject>šolstvo v Italiji</dc:subject><dc:subject>dejavniki obvladovanja manjšinskega jezika</dc:subject><dc:description>V Italiji živi slovenska manjšina. Slovenski zamejci v Italiji imajo možnost učenja v svojem jeziku v italijanskih šolah s slovenskim učnim jezikom. Te šole so v tržaški in goriški pokrajini. V videmski pokrajini deluje dvojezična šola v Špetru. V šolah s slovenskim učnim jezikom poteka poučevanje v slovenščini, program pa temelji na smernicah italijanskega ministrstva za šolstvo in zaslužnost. V dvojezični šoli v Špetru poteka pouk v italijanščini in slovenščini. 
V slovenskih šolah v Italiji je vse več otrok iz italijanskih in iz mešanih italijansko-slovenskih družin. Veliko otrok opušča aktivno rabo slovenščine in se vedno pogosteje pogovarjajo in uporabljajo večinski italijanski jezik.
Zanimalo me je, kakšna je stopnja znanja slovenskega jezika pri učencih v zamejskih šolah, ali je znanje odvisno od jezika staršev, uporabe slovenščine v prostem času z vrstniki, branja knjig in pisanja v manjšinskem ali večinskem jeziku in kateri jezik pogosteje uporabljajo. 
Podatke za raziskavo sem pridobila z anketo učencev in s preizkusom iz slovenščine za nacionalno preverjanje znanja za 6. razred iz leta 2023. Učenci in učenke iz Italije so na preizkusu znanja slovenščine dosegli slabše rezultate kot njihovi vrstniki iz Slovenije, najslabše rezultate pa so dosegli učenci dvojezične šole v Italiji. Rezultati učencev so bili zelo razpršeni – nekaj učencev je doseglo zelo visok rezultat in ta je dvignil skupno povprečje, večina pa je dosegla rezultate, nižje od povprečja. Višje rezultate so dosegli učenci, katerih starši govorijo slovensko, ki se s prijatelji večinoma pogovarjajo v slovenščini in ki najpogosteje uporabljajo slovenščino. Razlik v znanju slovenščine glede na jezik, v katerem najraje berejo, pišejo ali poslušajo glasbo, nisem ugotovila. Učenci in učenke, ki navajajo, da bolje obvladajo slovenščino, dosegajo višje rezultate kot tisti, ki menijo, da bolje obvladajo italijanščino. 
Iz strukture vzorca je razvidno, da le nekoliko več kot tretjina učencev in učenk vključenih v raziskavo izhaja iz družin, v katerih oba starša govorita slovensko. Največ jih ima enega slovensko govorečega starša in enega, ki govori italijanski ali drug jezik. 28 % učenk in učencev ima oba starša, ki nista slovensko govoreča. Rezultati kažejo, da slovenske šole v Italiji postajajo medetnične ustanove, na katerih se srečujejo posamezniki slovenske, italijanske ali druge narodnosti.  
Prevladujoči jezik pogovora doma je italijanščina, sledi slovenščina in nato raba obeh jezikov v enaki meri. Tudi najpogosteje uporabljeni jezik nasploh je med učenci in učenkami italijanski jezik in šele nato slovenščina. Opaziti pa je določene posebnosti glede na posamezne šole.</dc:description><dc:publisher>L. Spinazzola</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-01-28 08:30:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>178463</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 81'246.2:373(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 201578</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 266617091</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
