<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Potrebe otrok z izkušnjo posvojitve po raziskovanju bioloških korenin</dc:title><dc:creator>Jereb Jerman,	Kaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mešl,	Nina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>posvojitev</dc:subject><dc:subject>otrok</dc:subject><dc:subject>ki je posvojen</dc:subject><dc:subject>biološki starši</dc:subject><dc:subject>socialni starši</dc:subject><dc:subject>starši</dc:subject><dc:subject>ki so posvojili otroka</dc:subject><dc:subject>posvojiteljska družina</dc:subject><dc:subject>identiteta posvojenega otroka</dc:subject><dc:subject>potrebe posvojenih otrok</dc:subject><dc:subject>biološki sorodniki</dc:subject><dc:subject>socialno delo</dc:subject><dc:description>Posvojitev je poseben socialnovarstveni ukrep države, katerega namen je delati v največjo korist otrok. Od strokovnih služb se pričakuje, da bodo ugotovile otrokove potrebe, na osnovi katerih bodo potem za otroka poiskale ustrezne posvojiteljske starše.
V diplomskem delu sem raziskovala potrebe otrok, ki so posvojeni, po spoznavanju in raziskovanju bioloških korenin ter kako strokovne službe razumejo in ravnajo s temi potrebami. V raziskavi se je pokazalo, da so potrebe posvojenih otrok po raziskovanju bioloških korenin močne, saj želijo razumeti svoj izvor, biološke starše in genetsko dediščino. Te potrebe so pogosto povezane z iskanjem identitete, občutkom pripadnosti, radovednostjo o zdravstveni zgodovini in genetskih značilnostih. Z raziskavo se je pokazalo tudi, da strokovne službe slabo razumejo potrebe oseb, ki so posvojene. Te potrebe niso pomembne samo v otroštvu, temveč tudi v obdobju odraščanja, ko se srečujejo s številnimi pomembnimi vprašanji, kot so: komu sem podoben, od kod izhajam, zakaj je prišlo do posvojitve.
Vzorec je zajemal deset posvojenih oseb, ki so bile posvojene v Sloveniji in so bile ob posvojitvi dovolj mlade, da se svojih bioloških staršev oziroma biološke družine ne spominjajo. V raziskavi me je zanimalo, kakšni so njihovi odnosi v posvojiteljski družini, kako ti odnosi vplivajo na potrebo po raziskovanju biološkega izvora in na pogled na biološke starše. Zanimalo me je tudi, kakšna so pričakovanja oseb, ki so posvojene, do strokovnih delavcev, ki delajo na področju posvojitev. Prav tako me je zanimalo, kaj bi osebe, ki so posvojene, še potrebovale od stroke in kako močna je dejanska potreba po spoznavanju bioloških staršev.
Rezultati raziskave so pokazali, da so potrebe po spoznavanju bioloških staršev zelo močne. Potrebe po raziskovanju bioloških korenin niso odvisne od odnosov v posvojiteljski družini, a se v primeru slabih odnosov poveča stiska otroka, ki je posvojen; pojavijo se lahko občutki krivde ob raziskovanju. Potreba po odprtem komuniciranju in sprejetosti v družini je ključna potreba otrok, ki so posvojeni. Pri osebah, kjer so se doma odprto pogovarjali o posvojitvi, se kaže manj težav v odnosih in večja sproščenost pri pogovoru o posvojitvi.
Raziskava kaže, da osebe, ki so sodelovale v intervjuju, večinoma nimajo dobrih izkušenj s socialnimi delavci na področju posvojitev. Želele bi si več podpore in večje razumevanje strokovnih služb. Prav tako se jim zdi pomembno, da so socialni starši na prihod otroka dobro pripravljeni ter da bi bil posvojenim osebam na voljo tudi program, kjer bi se lahko družile in med seboj delile svoje izkušnje.
Vse intervjuvane osebe se strinjajo, da je pravica vedeti za svoj izvor osnovna človekova pravica in bi morala biti omogočena vsem.</dc:description><dc:publisher>[K. Jereb Jerman]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-01-28 08:00:31</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>178460</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 364-782.44</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 55663</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 270574851</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
