<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Psihosocialna pomoč svojcem oseb s težavami v duševnem zdravju</dc:title><dc:creator>Kavčič Mozetič,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dragoš,	Srečo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>psihosocialna pomoč</dc:subject><dc:subject>svojci</dc:subject><dc:subject>duševno zdravje</dc:subject><dc:subject>skupnost</dc:subject><dc:subject>socialno delo in duševno zdravje</dc:subject><dc:subject>stigma</dc:subject><dc:subject>normalizacija</dc:subject><dc:subject>podpora</dc:subject><dc:subject>deinstitucionalizacija</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava tematiko duševnega zdravja z vidika svojcev, ki se soočajo z bremenom skrbi za bližnjega s težavami v duševnem zdravju. Problematika je aktualna zaradi vse pogostejših težav na področju duševnega zdravja v družbi ter družbenih premikov, ki potekajo v smeri deinstitucionalizacije. Ravno v tem kontekstu je smiselno raziskati, kaj svojce obremenjuje, kaj jih spravlja v stisko ter katere oblike podpore lahko prispevajo k njihovi razbremenitvi.
V prvem delu so predstavljena teoretična izhodišča, ki osvetljujejo pomen duševnega zdravja v skupnosti in družini skozi prizmo konceptov socialnega dela. Rdeča nit teoretičnega dela so stigma, normalizacija in deinstitucionalizacija, ki predstavljajo ključne dejavnike podpore svojcem oseb s težavami v duševnem zdravju. Posebna pozornost je namenjena vlogi socialnega delavca, ki s pomočjo socialnodelovnega odnosa krepi moč in zmožnosti svojcev. V zadnjem delu teoretičnega poglavja so predstavljeni najpomembnejši okvirji psihosocialne pomoči svojcem, in sicer skupine za samopomoč, psihoedukativne delavnice ter inovativen dialoško-mrežni pristop. Pri slednjem so izpostavljene njegove temeljne značilnosti in primerjane s koncepti socialnega dela.
V naslednjih poglavjih se magistrsko delo nadaljuje z empiričnim delom. Raziskava, opravljena v okviru magistrskega dela, temelji na kvalitativnem pristopu, pri čemer so bili izvedeni polstrukturirani intervjuji s svojci odraslih oseb s težavami v duševnem zdravju. Namen raziskovalnega dela je bil ugotoviti, kako svojci doživljajo svojo vlogo, kakšna čustva jih ob tem prevzemajo, s kakšnimi bremeni se soočajo ter kako si ob tem pomagajo. Rezultati raziskave kažejo na močno psihofizično obremenitev svojcev ob skrbi za osebo s težavami v duševnem zdravju. V zaključnem delu magistrsko delo ponuja predloge za izboljšanje položaja svojcev, med drugim z večjo informiranostjo, dostopnim svetovanjem, možnostjo začasnih namestitev ter večjo odprtostjo do inovativnih pristopov pomoči. Raziskava prispeva k boljšemu razumevanju izkušenj svojcev ter razkriva, kaj se skriva v ozadju njihovih negativnih občutij. Hkrati spodbuja razmislek o oblikovanju politik, ki bi svojcem in njihovim bližnjim omogočale skupnostne oblike pomoči, utemeljene na partnerstvu, odprtosti ter zmanjševanju stigme.</dc:description><dc:publisher>[A. Kavčič Mozetič]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-01-28 08:00:21</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>178458</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 364.4:613.86</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 55661</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 269740803</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
