Materinstvo v senci poporodne depresijeOsredkar, Jaka (Avtor) Videmšek, Petra (Mentor) duševno zdravje ženskpoporodna depresijamaterinjenjepodpora in pomočsocialno delo z družinoV magistrskem delu je raziskovalni fokus usmerjen na materinjenje, ki ga obravnavam kot proces oblikovanja in udejanjanja materinske vloge ob sočasnem soočanju s poporodno depresijo, zato v teoretičnem delu najprej opredelim materinstvo kot pojav na presečišču med biologijo in družbo, s poudarkom na nosečnosti, porodu in zgodnjem poporodnem obdobju. Nadalje je predstavljeno področje maternalnega duševnega zdravja, pri čemer je poporodna depresija umeščena med ostale duševne stiske poporodnega obdobja. Slednjo nato natančneje opredelim skozi dejavnike tveganja, simptome, možnosti zdravljenja in negativne vplive, ki jih ima poporodna depresija za mater, otroka in družino. V zadnjem delu posebno pozornost namenim formalnim in neformalnim oblikam podpore in pomoči ter vlogi socialnega dela. Z raziskavo sem želel ugotoviti, kako ženske, ki se soočajo s poporodno depresijo, doživljajo svojo tranzicijo v materinstvo, s katerimi izzivi se srečujejo, katere oblike podpore in pomoči ocenjujejo kot učinkovite in nenazadnje: česa bi pri premagovanju duševne stiske potrebovale v večji meri. Glavni cilj magistrskega dela je poiskati točke, na katerih bi se v proces obravnave lahko vključili tudi zaposleni v socialnem delu. Raziskava je bila izvedena s pomočjo kvalitativne metode raziskovanja, in sicer na podlagi delno standardiziranega vprašalnika. V raziskavo je bilo vključenih osem udeleženk; na podlagi pogovorov z njimi sem skozi proces tematske analize ugotovil, da je tranzicija v materinstvo za ženske s poporodno depresijo kompleksen proces, ki ga oblikujejo raznolike izkušnje nosečnosti, poroda, družbenih pričakovanj in socioekonomskih okoliščin. Depresija se je izražala skozi telesne, čustvene in kognitivne spremembe, močno otežila materinjenje ter pomembno vplivala na odnos z otrokom, na partnerske in družinske odnose ter odnose z drugimi ljudmi. Ključno vlogo pri soočanju z duševno stisko in pri njenem premagovanju sta imeli formalna in neformalna podpora ter pomoč, ki pa sta bili pogosto doživeti kot pomanjkljivi in nedostopni. Udeleženke so izpostavile potrebo po kontinuirani, individualno prilagojeni in sočutni obravnavi ter večji ozaveščenosti in destigmatizaciji poporodne depresije. Rezultate raziskave sem v razpravi povezal z obstoječo literaturo in raziskavami na tem področju, za konec pa podal sklepe in predloge za nadaljnje ukrepe in raziskave.[J. Osredkar]20262026-01-28 08:00:15Magistrsko delo/naloga178457UDK: 364.4:613.86-055.2VisID: 55660COBISS_ID: 269943555sl