Vpliv parametrov površinskega električnega draženja aurikularne veje vagusnega živca na variabilnost srčne frekvence pri zdravih preiskovancihAtanackov, Peter (Avtor) Bajrović, Fajko (Mentor) Transkutana električna stimulacija vagusavariabilnost srčne frekvenceaurikularna električna stimulacijamodulacija avtonomnega živčnega sistemanefarmakološko zdravljenjeavtonomni živčni sistemVariabilnost srčne frekvence (HRV) je ključni biološki označevalec avtonomne funkcije in je povezana z morbiditeto ter smrtnostjo pri različnih obolenjih. Transkutana aurikularna stimulacija vagusnega živca (taVNS) je obetavna neinvazivna terapevtska metoda, vendar njen vpliv na HRV in vloga specifičnih parametrov stimulacije še vedno nista razjasnjena. V raziskavi smo proučili, ali so akutni učinki taVNS na HRV, pri zdravih odraslih posameznikih, odvisni od kombinacije frekvence stimulacije in dolžine pulza. Hipoteza Z daljšanjem električnega pulza od 100 µs do 500 µs in večanjem frekvence pulza od 10 Hz do 25 Hz se povečuje modulatorna aktivnost parasimpatika. Metode V raziskavi je sodelovalo 78 zdravih odraslih preiskovancev, ki so opravili sedem stimulacijskih sej. Vsakič so bili naključno izpostavljeni enemu od šestih taVNS protokolov ali sham kontroli na cymba concha levega uhlja. Aktivni protokoli so vključevali različne kombinacije frekvence (10 Hz ali 25 Hz) in dolžine pulza (100 µs, 250 µs ali 500 µs). Vsaka seja je obsegala 15 minut izhodiščnega mirovanja, 15 minut aktivne ali sham stimulacije ter 10 minut okrevanja. HRV smo izračunali na podlagi standardnega odklona NN intervalov (SDNN), ter kvadratnega korena povprečja kvadriranih razlik med zaporednimi intervali (RMSSD). Rezultati Primarna analiza je pokazala, da so protokoli s kombinacijami 10 Hz/250 µs, 10 Hz/500 µs in 25 Hz/100 µs povzročili značilno povečanje SDNN v primerjavi s sham. Eksploratorna analiza je pokazala, da se je SDNN med protokolom 10 Hz/500 µs povečal v drugem petminutnem segmentu stimulacije, med protokoli 10 Hz/250 µs in 25 Hz/100 µs pa v prvem petminutnem segmentu obdobja okrevanja. Za RMSSD nismo zaznali značilnih sprememb pri nobenem protokolu. Sekundarna analiza je pokazala, da lahko taVNS potencialno vpliva na SDNN posredno prek sprememb srčne periode. Zaključki TaVNS je varna za uporabo pri zdravih odraslih ljudeh, določene kombinacije frekvence in dolžine pulza lahko akutno in selektivno povečajo celokupno HRV (SDNN), ne da bi hkrati vplivale na vagalno posredovano HRV (RMSSD). Učinek taVNS na SDNN je delno posredovan preko učinka na srčno frekvenco. Za optimizacijo parametrov taVNS za dosego maksimalnih fizioloških in kliničnih učinkov so potrebne nadaljnje raziskave.20262026-01-27 15:16:24Doktorsko delo/naloga178429VisID: 38486sl