Slepe pege socialne državeDragoš, Srečo (Avtor) socialna politikapredsodkifašizemneoliberalizemavtoritarna osebnostZ metaforo, uporabljeno v naslovu, so mišljene družbene lastnosti oz. dejstva (kot bi rekel Durkheim), ki jih kljub njihovemu obstoju ignoriramo ali podcenjujemo, bodisi zaradi ideoloških razlogov, zgodovinske amnezije ali napačnih razvojnih vzorcev. V zvezi z negotovostjo socialne države - najpomembnejše družboslovne inovacije 20. stoletja - se je teh »slepih peg« v slovenskem razvoju nabralo več. Poleg tistih, ki so naštete v uvodu tega besedila, se prispevek v nadaljevanju osredotoča na tri najpomembnejše, to so: predsodki, stroški in vrednote. V Sloveniji so se predsodki do socialne države in njenih uporabnikov tako okrepili, da po stopnji njihovega izražanja presegamo evropsko povprečje kot tudi povprečje nekdanjih socialističnih držav, čeprav je to višje od EU. Druga »slepa pega«, nevarna za prihodnost socialne države, je njena poraba, po kateri izstopamo znotraj EU v anoreksično smer. Vse od osamosvojitve smo glede na celotne državne izdatke kot tudi znotraj posameznih področij izrazito podhranjeni, saj si nismo nikoli določili cilja, da se moramo dvigniti (vsaj) na povprečje EU. Tretja nevarnost pa je sklop tistih vrednot, ki so jih avtorji frankfurtske šole označili za sestavine avtoritarne osebnosti. Tudi po teh smo izrazito nadpovprečni v evropskem prostoru.20252026-01-22 10:05:31Članek v reviji178255UDK: 304:316.6ISSN pri članku: 0352-7956DOI: 10.51741/sd.2025.64.3.197–218COBISS_ID: 265606403sl