<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Quinckejev pojav</dc:title><dc:creator>Urbančič,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kokot,	Gašper	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Quinckejev pojav</dc:subject><dc:subject>elektrohidrodinamika</dc:subject><dc:subject>optična mikroskopija</dc:subject><dc:subject>računalniško sledenje delcem</dc:subject><dc:subject>mikromanipulacija</dc:subject><dc:description>Quinckejev pojav je elektrohidrodinamični pojav, pri katerem se dielektrični delci v rahlo prevodni tekočini spontano začnejo vrteti, kadar jih izpostavimo zunanjemu električnemu polju. Če so delci v stiku s podlago, se ta rotacija prenese v kotaljenje. Preučevali smo steklene delce v raztopini natrijevega dioktilsulfosukcinata (AOT) v heksadekanu. Osredotočili smo se na obravnavo odvisnosti hitrosti kotaljenja od jakosti zunanjega električnega polja ter na analizo režima oscilirajočih delcev. Za potrebe raziskave smo vzpostavili eksperimentalni sistem z elektrodama iz stekla na katerih je bil nanešen indijev kositrov oksid (ITO, ang. indium tin oxide), ki je omogočal stabilno generiranje homogenega električnega polja. Gibanje več sto delcev smo analizirali s pomočjo optične mikroskopije in računalniškega sledenja pri različnih koncentracijah AOT in pri različnih jakostih električnega polja. Rezultate smo primerjali z obstoječim modelom odvisnosti hitrosti kotaljenja od jakosti zunanjega električnega polja ter z nadgrajenim modelom, ki smo ga razvili in upošteva odvisnost prevodnosti medija od električnega polja. Eksperimentalni podatki so se bolje prilagajali nadgrajenemu modelu na opazovanem intervalu električnih polj. Poleg kotaljenja smo sistematično preučili tudi oscilacijski režim obnašanja delcev. V tem režimu se delci izmenično premaknejo za približno eno dolžino svojega premera in nato za določen čas mirujejo. Ugotovili smo, da se povprečni čas mirovanja z naraščanjem jakosti polja zmanjšuje, hkrati pa se spreminja tudi oblika histograma porazdelitve teh časovnih intervalov. Poleg tega so pri električnih poljih pod 2 MV/m vršne hitrosti posameznih premikov pogosto presegle hitrosti enakomernega kotaljenja.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-01-21 10:38:25</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>178199</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 159177</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 261932035</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
