<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Določanje centra rumene pege v angiografskih OCT slikah bolnikov s sladkorno boleznijo</dc:title><dc:creator>Obreza,	Gašper	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Milanič,	Matija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Keber,	Črt	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>OCTA</dc:subject><dc:subject>DR</dc:subject><dc:subject>analiza slik</dc:subject><dc:description>V zaključni nalogi smo na slikah očesne mrežnice, posnetih s tehniko optične koherenčne tomografije v angiografskem načinu (OCTA), določali center rumene pege. Metoda OCTA nam omogoča neinvaziven vpogled v ožilje in-vivo vzorca ter zato predstavlja novo orodje za pomoč pri zdravljenju in razumevanju bolezni, ki vplivajo nanj. Sladkorna bolezen je ena od bolezni, ki prizadanejo žilje očesne mrežnice.
Bolezensko spremenjenemu žilju zaradi sladkorne bolezni pravimo diabetična retinopatija (DR). Pri DR je poškodovana mikrovaskularna struktura očesa. V nalogi primerjamo velikosti centra rumene pege med zdravimi osebami ter ljudmi, ki imajo DR.
Predstavili bomo algoritem, ki smo ga napisali za segmentacijo fovealne avaskularne cone (FAC). Na segmentirane dele slike smo prilagajali elipse, njihove velikosti smo nato primerjali med slikami zdravih in obolelih mrežnic, posnetih v štirih podskupinah, ki jih delimo glede na velikost zajete slike, 3x3 mm$^2$ in 6x6 mm$^2$, ter glede na globino zajemanja slike, globinski in površinski žilni pletež. Zanima nas, ali lahko potrdimo alternativno hipotezo, ki pravi, da obstajajo razlike v velikostih FAC med zdravimi in obolelimi ljudmi. Ničelna hipoteza pravi, da sprememb ni. Za preverjanje alternativne hipoteze uporabimo statistični test vsote rangov. Vrednost p slik posnetih na površinskem žilnem pletežu pri velikosti zajemanja 3x3 mm$^2$ je $p_{3x3} = 0,0088$ in $p_{6x6} = 0,0129$ za 6x6 mm$^2$, kar je pod izbrano mejo, zato lahko ovržemo ničelno hipotezo. Ne moramo pa je ovreči pri slikah posnetih v globinskem
žilnem pletežu, kjer sta rezultata $p_{3x3} = 0,8818$ za 3x3 mm$^2$ in $p_{6x6} = 0,1984$ za 6x6 mm$^2$. Predvidevamo, da je razlog v večji količini žil v površinskem pletežu na katere DR lahko vpliva.
V nadaljevanju bomo predlagali nekaj možnih izboljšav, ki bi podale več informacij o krvnožilni strukturi ter spremembah, ki jih povzroči DR. Omenjenih bo nekaj problemov, nastalih pri segmentaciji določenih OCTA slik in pokazali, kako se jih da rešiti.
Namen zaključne naloge je preveriti, ali lahko zaznamo spremembe med skupinami. Na podlagi ugotovitev pa razmisliti, kako izboljšati algoritem določanja FAC, da bi bil sposoben določiti, kateri skupini pripada slika. Tako orodje bi bilo uporabno pri oftalmologiji za zgodnje odkrivanje DR.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-01-21 10:38:16</dc:date><dc:type>Zaključna naloga</dc:type><dc:identifier>178198</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 159176</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 258963459</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
