Učinkovitost transkutane avrikularne električne stimulacije vagusnega živca na motorično funkcijo zgornjega uda pri bolnikih po možganski kapi – sistematični pregled literatureBrelih, Evita (Avtor) Mlakar, Nataša (Avtor) Tomc Žargi, Tina (Avtor) cerebrovaskularni inzultdisfunkcija zgornjega udarehabilitacijanevromodulacijske tehnikenevroplastičnostIzhodišča: Možganska kap sodi med vodilne vzroke invalidnosti ter smrti na svetovni ravni. V akutni fazi se 80–85 % bolnikov sooča z motorično okvaro zgornjih udov, pri 60 % bolnikov pa okvara vztraja tudi v kronični fazi. Skupaj z rehabilitacijskim programom se vse pogosteje uporabljajo nevromodulacijske tehnike. Transkutana avrikularna stimulacija vagusnega živca je neinvazivna alternativa kirurško vstavljeni stimulaciji vagusnega živca, ki lahko doseže primerljive učinke na možgansko aktivnost. Namen sistematičnega pregleda literature je bil ugotoviti, kako transkutana avrikularna stimulacija vagusnega živca skupaj z različnimi oblikami rehabilitacije vpliva na izboljšanje funkcije zgornjega uda pri bolnikih po možganski kapi. Metode: Sistematično smo pregledali podatkovni zbirki PubMed in PEDro. Vključili smo raziskave, objavljene leta 2015 ali kasneje. Rezultati: V pregled je bilo vključenih 6 raziskav. V 2 raziskavah so preučevali vpliv transkutane avrikularne stimulacije vagusnega živca v kombinaciji z robotsko podprto rehabilitacijo zgornjega uda. V preostalih štirih raziskavah so ugotavljali učinke transkutane avrikularne stimulacije vagusnega živca skupaj z različnimi oblikami vadbe za zgornji ud, v eni od raziskav pa so uporabili tudi vaje za nadzor drže, proprioceptivne vaje, nevromuskularno facilitacijo in vadbo hoje. V vseh raziskavah je ob uporabi transkutane avrikularne stimulacije vagusnega živca prišlo do izboljšanja motoričnih funkcij zgornjega uda. Zaključek: Transkutana avrikularna stimulacija vagusnega živca je lahko v kombinaciji z drugimi fizioterapevtskimi postopki učinkovitejša možna oblika fizioterapije kot standardna fizioterapevtska obravnava brez električne stimulacije. V prihodnosti bi bile potrebne nadaljnje raziskave z večjim vzorcem, enotnejšimi parametri, obdobjem in obliko vadbe.20252026-01-21 08:21:08Članek v reviji178190UDK: 615.82/.84:616.831-005.1ISSN pri članku: 1318-0347DOI: 10.6016/ZdravVestn.3651COBISS_ID: 265482499sl