<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Kemokin CCL2 kot komunikacijski citokin pri akutni alergijski reakciji</dc:title><dc:creator>Rihar,	Maruša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Korošec,	Peter	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>CCL2</dc:subject><dc:subject>bazofilci</dc:subject><dc:subject>mastociti</dc:subject><dc:subject>migracija</dc:subject><dc:subject>endotelijska permeabilnost</dc:subject><dc:description>Bazofilci so poleg mastocitov glavne efektorske celice v alergijskih odzivih, posredovanih z IgE. Ob izpostavljenosti alergenom se protitelesa IgE, vezana visoko afinitetne receptorje za IgE (FcεRI) prekrižajo, kar povzroči sproščanje mediatorjev, med drugim tudi kemokina CCL2, ki je odgovoren za migracijo imunskih celic. Natančni molekularni mehanizmi komunikacije prek kemokina CCL2 med alergijsko reakcijo niso poznani. V našo raziskavo smo vključili bolnike z alergijskimi reakcijami in zdrave darovalce. Iz krvi bolnikov in zdravih darovalcev smo izolirali bazofilce, ki smo jih uporabili v in vitro študijah. Iz krvnih predniških celic pridobljene mastocite smo  pasivno senzibilizirali in jih stimulirali z alergenom ali anti-IgE. V supernatantih mastocitov smo izmerili koncentracije devetih citokinov, za katere je znano, da vplivajo na kemotakso imunskih celic (CCL2, CCL5, CCL11, MIP-1α, IL-8, IL-10, IL-13, GM-CSF in VEGF). Nato smo preučevali vpliv mastocitno pridobljenega CCL2 na migracijo bazofilcev in vitro ter njegov učinek na permeabilnost endotelijskega monosloja z uporabo endotelijskih celic popkovne vene (HUVEC). Stimulacija z anti-IgE je povzročila sproščanje CCL2, GM-CSF, IL-8 in VEGF iz mastocitov. Dodatno je prekonočna izpostavitev z IL-33 povečala produkcijo več citokinov. Mastocitno pridobljen CCL2 je poleg tega, da je povečal migracijo bazofilcev in vitro, povečal tudi permeabilnost endotelijskega monosloja HUVEC. Ta učinek je bil izničen z antagonistom receptorja CCR2, kar kaže na vpletenost signalizacije CCL2 prek receptorja CCR2. V prihodnosti bi morda lahko izsledki naše raziskave vplivali na potencialen razvoj bioloških zdravil, ki bi jih lahko prejeli vsi pacienti s tveganjem za nastanek akutne alergijske reakcije in pri tem ne bi bili več omejeni samo na specifične imunoterapije z alergenom.</dc:description><dc:publisher>[M. Rihar]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-01-21 07:15:42</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>178189</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 611.018.74:57.083.32(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 278643</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 265487107</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
