<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Migracije na Twitterju (X) : komunikacijska razmerja v hibridni medijski sferi</dc:title><dc:creator>Smrdelj,	Rok	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Godnov,	Uroš	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>družbeni mediji</dc:subject><dc:subject>množični mediji</dc:subject><dc:subject>migracije</dc:subject><dc:subject>migrantska kriza</dc:subject><dc:subject>sekuritizacija migracij</dc:subject><dc:subject>humanitarni diskurz</dc:subject><dc:subject>Twitter</dc:subject><dc:subject>hibridni medijski sistem</dc:subject><dc:subject>digitalna medijska sfera</dc:subject><dc:subject>analiza socialnih omrežij</dc:subject><dc:subject>kritična diskurzivna analiza</dc:subject><dc:subject>medijska logika</dc:subject><dc:subject>medijske zmožnosti</dc:subject><dc:subject>viralnost</dc:subject><dc:subject>algoritmi</dc:subject><dc:subject>polarizacija</dc:subject><dc:subject>strukturne priložnosti</dc:subject><dc:subject>desnica</dc:subject><dc:subject>levica</dc:subject><dc:subject>močna javnost</dc:subject><dc:subject>šibka javnost</dc:subject><dc:description>V okviru raziskave Migracije na Twitterju (X): Komunikacijska razmerja v hibridni medijski sferi je bila ustvarjena podatkovna zbirka, ki zajema slovenske objave na Twitterju na temo migrantske »krize« v obdobju med septembrom in decembrom 2015. Vključuje 35.543 objav, ki jih je ustvarilo 3103 uporabnikov. Podatki so bili pridobljeni 25. aprila 2021 prek Twitterjevega akademskega API vmesnika na podlagi nabora ključnikov in ključnih besed, povezanih z migracijami, begunci, mejnim nadzorom in varnostjo.
Osrednji namen raziskave je bil pridobiti vpogled v strukturo razprave na Twitterju z vidika modela hibridnega medijskega sistema. Omenjeni model nam omogoča, da preučimo, kako se digitalizacija, vzpon spleta 2.0 in platform družbenih medijev prepletajo s tradicionalnimi medijskimi strukturami ter oblikujejo sodobna komunikacijska razmerja. Model smo dopolnili s teorijo prednostnega tematiziranja in teorijo omrežij. Upoštevali smo tudi kritično perspektivo k proučevanju medijev, ki je omogočila sočasno obravnavo delovanja uporabnikov in strukturnih zmožnosti platforme (na primer kratkost objav, možnost retvitanja, viralnost, anonimnost). Metodološko smo izhajali iz pristopa mešanih metodologij, ki združuje kvantitativne (analiza socialnih omrežij) in kvalitativne (kritična diskurzivna analiza objav) metode.
V raziskavi smo naslovili tri tematske sklope. V prvem smo se osredotočili na prepoznavanje središčnih uporabnikov v razpravi. V drugem nas je zanimalo, katere objave in hiperpovezave so na ravni celotne migracijske razprave prejele največ retvitov. Analizirali smo, katere diskurze te objave reproducirajo, kdo so njihovi avtorji in ali vsebujejo hiperpovezave do vsebin množičnih medijev ter drugih morebitnih virov informiranja. V tretjem smo proučevali, kako se v omrežju retvitov odraža hibridnost medijske sfere.  Preverili smo, katere skupnosti sestavljajo omrežje, kdo so najvplivnejši uporabniki, kateri viri informiranja najpogosteje krožijo prek hiperpovezav in kateri migracijski diskurzi so najviralnejši. 
Podatkov, s katerimi smo naslovili vse tri sklope, javno ne objavljamo. Pridobljeni so bili izključno za namene konkretne raziskave ob zagotovilu, da ne bodo uporabljeni za komercialne namene, politične kampanje, profiliranje ali druge oblike sekundarne rabe. Javna objava celotne zbirke podatkov bi namreč omogočila njihovo nadaljnjo uporabo v nasprotju s pogoji, pod katerimi so bili prvotno pridobljeni.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-01-18 20:06:48</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>178093</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:coverage>Slovenija</dc:coverage><dc:coverage>1. 9. 2015-30. 12. 2015</dc:coverage></metadata>
