<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Deduktivni in induktivni pristop pri poučevanju slovnice slovenščine kot drugega in tujega jezika</dc:title><dc:creator>Ključevšek,	Jernej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>slovenščina</dc:subject><dc:subject>slovenščina kot drugi ali tuji jezik</dc:subject><dc:subject>deduktivni pristop</dc:subject><dc:subject>induktivni pristop</dc:subject><dc:subject>motivacija</dc:subject><dc:description>V prispevku predstavljamo vpliv uporabe deduktivnega (naprej pravilo, nato zgledi in utrjevanje) in induktivnega pristopa (zgledi, utrjevanje, pravilo) na znanje dveh slovničnih kategorij v slovenščini – sklona samostalnika in pridevnika ter glagolskega vida – in motivacijo študentov (n = 141), in sicer tudi glede na njihov prvi jezik. Pri znanju in motivaciji je v splošnem vidna močnejša tendenca po induktivnem pristopu; bil je v prednosti pri poučevanju oblikoslovne vsebine – sklona samostalnika in pridevnika –, medtem ko je bil pri poučevanju pomenske sestavine – glagolskega vida – v rahlem zaostanku oz. med pristopoma ni bilo bistvene razlike. Glede na prvi jezik so se pri sklonu ne glede na pristop bolje odrezali tisti iz neslovanskega, pri glagolskem vidu pa tisti iz slovanskega okolja. Študente je pri obravnavi sklona in glagolskega vida bolj motiviral induktivni pristop. Slovensko oblikoslovje je torej smiselno in učinkovito poučevati (tudi) induktivno.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-01-16 09:20:54</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>178016</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 811.163.6'243</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 0021-6933</dc:identifier><dc:identifier>DOI: 10.4312/jis.70.3.141-157</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 252145667</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:rights>Licenca Creative Commons navedena na pristajalni strani članka (gl. izvorni URL).</dc:rights></metadata>
