Vrednotenje genetskega potenciala kompozitnih populacij navadnega fižola (Phaseolus vulgaris)Plestenjak, Eva (Avtor) Pipan, Barbara (Mentor) kompozitne populacijePhaseolus vulgarisbarva semenske lupinemorfološka raznolikostDNA markerjisekvenciranje celotnega genomaV okviru doktorkse disertacije smo analizirali 50 kompozitnih populacij navadnega fižola (Phaseolus vulgaris) in dve standardni sorti z namenom ocene njihovega potenciala za žlahtnjenje in ekološko pridelavo. Ker gre za redke in še ne raziskane populacije, smo pregledali več različnih relEvantnih zbirk navadnega fižola iz katerih smo pripravili reprezentativno kolekcijo. Posamezna kompozitna populacija je združevala od dva do pet fenotipov semen, ki so se razlikovali v barvi semenske lupine. Fenotipe znotraj posamezne kompozitne populacije smo tekom dveletne (2022, 2023) vegetacije na polju, okarakterizirali z uporabo 86 morfoloških deskriptorjev in 47 molekulskih markerjev. Štiri izbrane kompozitne populacije (skupno 17 fenotipov) in obe standardni sorti pa smo nadalje analizirali še na nivoju celotnega genoma. Morfološka raznolikost je poleg barve semenske lupine obsegala še variabilnost v obliki in obarvanosti rastlinskih organov, fenoloških fazah razvoja, ter lastnostih, povezanih s pridelkom. Populacije z večjim številom fenotipov in izrazitejšo morfološko raznolikostjo so izkazovale tudi višjo genetsko raznolikost (I > 0,7; P > 70 %). Fenotipi znotraj kompozitne populacije so se prav tako razlikovali v markerjih povezanih z odpornostjo porti štirim najpomembnejšim boleznim navadnega fižola, kar predstavlja pomemben dejavnik njihove prilagodljivosti. Visoka povprečna stopnja tujeprašnosti (t = 0,42) je bila višja od pričakovane za samoprašno vrsto, kar povezujemo z visokimi temperaturami (> 30 °C) in majhno medsebojno razdaljo med rastlinami (70 cm). Identificirali smo kandidatne regije povezane z obarvanostjo semenske lupine, kjer poleg strukturnih genov pomembno vlogo igrajo vezikularni transportni mehanizmi. Na podlagi agronomsko pomembnih lastnosti (zgodnost, odpornost, velik pridelek) smo izbrali tri kompozitne populacije z visokim potencialom za žlahtnjenje, pri čemer so bili določeni fenotipi že potrjeni v postopku registracije nove sorte. Rezultati potrjujejo, da kompozitne populacije predstavljajo pomemben vir genetske in fenotipske raznolikosti za trajnostno pridelavo, žlahtniteljske programe in prilagajanje na podnebne spremembe.20262026-01-15 07:16:26Doktorsko delo/naloga177988VisID: 278560COBISS_ID: 265032963sl