<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Repozicioniranje zdravil</dc:title><dc:creator>Žužek,	Zala	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bolčina,	Lara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kump,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jovchevska,	Ivana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>CAR-T</dc:subject><dc:subject>glioblastom</dc:subject><dc:subject>imunoterapija</dc:subject><dc:description>Glioblastom je najpogostejša in najbolj agresivna oblika primarnega možganskega tumorja pri človeku. Zdravljenje, ki omogoča podaljšanje življenjske dobe pacientov do 15 mesecev, obsega operativni poseg, obsevanje in kemoterapijo. Zaradi specifične lokacije tumorja je odkrivanje novih zdravil zapleteno in drago, zato je repozicioniranje že znanih zdravil časovno in ekonomsko učinkovit pristop za odkrivanje alternativnih oblik zdravljenja. Številna že ob stoječa zdravila, katerih prvotni namen ni zdravljenje raka, so že izkazala svoj potencial pri zdravljenju glioblastoma. Pri zdravljenju glioblastoma pozornost posvečamo učinkovinam, ki lahko prehajajo krvno možgansko pregrado: antidiabetikom, antipsihoti kom in antiepileptikom. Raziskave kažejo, da lahko kombinacije antidiabetika metformina oz. antiepileptika valprojske kisline s standardno terapijo za glioblastom podaljšajo preživetje bolnikov. Kljub vsem do sedaj znanim dejstvom, pa je potrebno natančneje opredeliti mehanizme delovanja in vloge repozicioniranih učinkovin pri razvoju in zdravljenju glioblastoma, da preprečimo nepotrebne zaplete in morebitne škodljive učinke.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2026-01-13 12:22:08</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>177918</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-006</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 0014-8229</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 104195331</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
