Pripovedna ekfraza kot možnost pozorne pripovedi v sodobnem slovenskem romanuRakovec, Ana (Avtor) slovenska književnostsodobni slovenski romanekfrazapripovedna ekfrazapripovedna empatijapripovedovalecSodobni slovenski romani pogosto tematizirajo umetnost, nekateri pa jo predstavljajo celo kot poslednjo trdno entiteto v kontingenci sveta, pri čemer iščejo nove izrazne možnosti za vključujočo pripoved, ki bi presegala antropocentrični pogled. Eden možnih pripovednih pristopov je raba pripovedne ekfraze, ki se pojavlja v treh sodobnih slovenskih romanih po letu 2020 – Sin in sin (2020) Sarivala Sosiča, Na drugem koncu sveta (2020) Vincenca Gotthardta in Tri barve za eno smrt (2023) Janje Rakuš. Ekfrastične podobe, ki ubesedujejo slikarska dela na različne načine, v romanih evocirajo pripovedno empatijo in predstavljajo možnost pozorne pripovedi, omogočajo sinergičen spoj tako medmedialnih kot žanrskih svetov, odstirajo (metaforične) globine (več)sporočilnosti, aludirajo na izkušnjo presežnosti in v pripoved uvajajo nove multimodalne elemente, ki spreminjajo koncepcijo avtonomnosti fikcijskega sveta. Z vpeljavo pripovedne ekfraze sodobni slovenski romani poudarjajo družbenokritično držo do umetnosti, človečnosti in človeške brezbrižnosti, spomin(janj)a in pozabe ali manjšinskosti.20252026-01-12 12:35:59Članek v reviji177891UDK: 821.163.6-31.09ISSN pri članku: 0021-6933DOI: 10.4312/jis.70.3.45-60COBISS_ID: 252089347slLicenca Creative Commons navedena na pristajalni strani članka (gl. izvorni URL).