Od socialne opore na delovnem mestu do duševnega zdravja strokovnih delavcev v vrtcuKavčič, Tina (Avtor) Zager Kocjan, Gaja (Avtor) Pogorelc-Jesih, Nika (Avtor) Fekonja, Urška (Avtor) vrtecduševno zdravjeposeganje dela v zasebno življenjesocialna oporavzgojiteljiceDuševno zdravje strokovnih delavcev v vrtcu je povezano s kakovostjo njihovega dela in izidi pri otrocih na različnih področjih razvoja. Vrtci imajo osrednjo vlogo pri spodbujanju razvoja in učenja malčkov in otrok, zato je pomembno prepoznati in razumeti dejavnike ter mehanizme, ki prispevajo k duševnemu zdravju strokovnih delavcev. Namen raziskave je bil preučiti povezanost med zaznano socialno oporo na delovnem mestu in z delom povezanim duševnim zdravjem strokovnih delavk v vrtcu ter posredno vlogo zaznanega poseganja dela v zasebno življenje v tej povezavi. V vzorec je bilo vključenih 862 vzgojiteljic in njihovih pomočnic, zaposlenih v javnih vrtcih. S pomočjo vprašalnikov smo pridobile podatke o njihovi starosti, značilnostih delovnega mesta, socialni opori pri delu, poseganju dela v zasebno življenje ter znakih težav (izčrpanosti in depersonalizaciji) ter dobrega duševnega zdravja na delovnem mestu (poklicni izpolnitvi). Analiza poti je pokazala, da večja socialna opora na delovnem mestu ugodno prispeva k duševnemu zdravju na delovnem mestu, in sicer neposredno in posredno preko zniževanja poseganja dela v zasebno življenje. Zaznana socialna opora in poseganje dela v zasebno življenje predstavljata pomembnejša dejavnika v duševnem zdravju strokovnih delavk kot njihova starost in objektivne značilnosti delovnega mesta (število otrok s posebnimi potrebami in število tujejezičnih otrok v oddelku). Rezultati nakazujejo, da lahko s podpiranjem opornih odnosov med zaposlenimi v vrtcu zmanjšamo neugodne učinke zahtev delovnega mesta na duševno zdravje strokovnih delavk v vrtcu.20252026-01-09 10:59:17Članek v reviji177841UDK: 159.9:373.2.011.3-051ISSN pri članku: 2350-5141DOI: 10.20419/2025.34.612COBISS_ID: 264086787sl