<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza ravni izražanja in celične lokalizacije izooblik enolaze v reaktiviranih astrocitnih celicah C8D1A</dc:title><dc:creator>Druškovič,	Aleš	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pišlar,	Anja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Horvat,	Selena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>astrociti</dc:subject><dc:subject>vnetje</dc:subject><dc:subject>izoobliki enolaze</dc:subject><dc:subject>katepsin X</dc:subject><dc:subject>zaviralec katepsina X</dc:subject><dc:description>Astrociti spadajo med celice glije, ki se nahajajo v centralnem živčnem sistemu, kjer imajo pomembno vlogo v homeostazi in pri imunskemu odgovoru. Pod vplivom raznih vnetnih in patoloških stimulusov se lahko astrociti reaktivirajo v vnetni fenotip A1, ki pospešuje vnetne spremembe, ali pa v protivnetni fenotip A2, ki v možganih deluje zaščitno. Nekatere izooblike encima enolaze, ki jih izražajo tudi astrociti, izkazujejo nevrotrofične učinke, ki so pomembni z vidika preprečevanja nevrovnetja in nevrodegenerativnih sprememb, vendar vloga enolaze v astrocitih še ni razjasnjena. V okviru magistrske naloge smo želeli opredeliti ravni izražanja in določiti celično lokalizacijo izooblik enolaze v reaktiviranih astrocitih. Najprej smo postavili celični model reaktiviranih astrocitov z uporabo celične linije astrocitov C8-D1A, kjer je bil cilj pokazati vpliv stimulacije celic C8-D1A z lipopolisaharidom (LPS) in kondicioniranim gojiščem mikroglije BV2 (MCM) na reaktivacijo astrocitov v vnetni fenotip. Pri tem se je izkazal MCM za učinkovitejšega, kar smo pokazali z opazovanjem morfologije celic C8-D1A in vrednotenjem vpliva stimulacije na celično preživetje, hitrost proliferacije in na sproščanje vnetnih mediatorjev v celicah astrocitov. Nadalje smo opredelili raven izražanja in znotrajcelično lokalizacijo α- in γ-enolaze v reaktiviranih celicah C8-D1A. Izpostavitev MCM, ne pa tudi LPS, je povišala izločanje izooblik enolaze z večjim izločanjem izooblike γ, medtem ko se raven znotrajcelične enolaze ni značilno spremenila, kar smo pokazali s testom ELISA. V zadnjem delu magistrske naloge smo vrednotili še vpliv ireverzibilnega zaviralca katepsina X, AMS36, in sinteznih peptidov α- in γ-enolaze na reaktivacijo astrocitov. Pokazali smo, da je AMS36 z zaviranjem katepsina X po izpostavitvi MCM preprečil prehod astrocitov v vnetni fenotip A1, kar se je pokazalo v morfologiji celic in pri upadu aktivnosti kaspaze-3, hkrati pa se je prisotnost zaviralca odražala v povišani ravni aktivne oblike γ-enolaze. Podobne rezultate smo dobili pri poskusih s sinteznimi peptidi, ki posnemajo C-končni del enolaze. Pridobljeni rezultati nakazujejo na pomembno vlogo izooblik enolaze in uravnavanje ravni aktivne oblike γ-enolaze s katepsinom X pri prehodu astrocitov v vnetni fenotip A1, s čimer bi razvoj spojin, ki bi spodbujale nevrozaščitno delovanje α- in γ-enolaze imel doprinos pri terapiji vnetnih in nevrodegenerativnih sprememb v osrednjem živčevju.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-01-09 08:45:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>177833</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 124619</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
