<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Izzivi babic in socialnih delavk pri delu s tuje govorečimi ženskami v zdravstvu</dc:title><dc:creator>Povšnar,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zaviršek,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>migranti</dc:subject><dc:subject>nosečnost in porod</dc:subject><dc:subject>jezikovne ovire</dc:subject><dc:subject>kulturna kompetentnost</dc:subject><dc:subject>babištvo</dc:subject><dc:subject>socialno delo</dc:subject><dc:description>V teoretičnem delu magistrskega dela sem opredelila priseljevanje migrantov ter delo z njimi na področju zdravstva in socialnega dela. Osredotočila sem se predvsem na izzive, s katerimi se srečujejo babice in socialne delavke, jezikovne ovire ter kulturne kompetence zaposlenih. V empiričnem delu raziskave sem uporabila polstrukturirane intervjuje in s tematsko analizo predstavila izzive, s katerimi se soočajo babice, zaposlene v Porodnišnici Ljubljana, ter socialne delavke, zaposlene v Ginekološki kliniki UKC Ljubljana. V devetih intervjujih sem ugotovila, da se socialne delavke in babice skoraj vsakodnevno srečujejo s tuje govorečimi ženskami, katere najpogosteje prihajajo iz držav bivše Jugoslavije. Delo s tuje govorečimi ženskami jim predstavlja dodatno delovno obremenitev in stres ter številne izzive, med katerimi izstopa komunikacija. Z jezikovnimi izzivi se soočajo na različne načine, najpogosteje z enostavno besedno komunikacijo, neverbalno komunikacijo, s pomočjo spletnih prevajalnikov, s pomočjo partnerjev, ki govorijo slovensko ali z uporabo knjižic s prevodi. Lažjo komunikacijo pa bi jim v največji meri omogočili profesionalni tolmači in prevajalci. Babice in socialne delavke se pri svojem delu zavedajo pomena kulturne kompetentnosti, kar po njihovem mnenju pomeni spoštovanje in sprejemanje drugačne kulture ter njihovih običajev in navad. Ob tem izpostavljajo, da se po njihovem mnenju dobro prilagajajo drugim kulturam, hkrati pa si želijo, da bi bile tudi ženske, uporabnice babiških in socialnih storitev, bolj kompetentne. V razpravi sem pridobljene rezultate povezala s teorijo in tako odgovorila na zastavljena raziskovalna vprašanja. Na koncu sem zapisala še sklepe in oblikovala predloge.</dc:description><dc:publisher>[T. Miklavčič]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-01-08 09:00:10</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>177808</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 364.4:61-054.72-055.2</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 55578</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 269904643</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
