<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Individualizacija družbe in otrokov govorno-jezikovni razvoj</dc:title><dc:creator>Brelih,	Neža	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Skubic,	Darija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>govorno-jezikovni razvoj</dc:subject><dc:subject>individualizacija</dc:subject><dc:subject>interakcija</dc:subject><dc:subject>sodobna družba</dc:subject><dc:subject>sodobna družinska dinamika</dc:subject><dc:subject>tehnologija</dc:subject><dc:subject>razvoj otroškega govora</dc:subject><dc:subject>predšolski otroci</dc:subject><dc:description>Individualizacija v družbi posredno in neposredno vpliva na ključne razvojne procese otrok, vključno z njihovim govorno-jezikovnim razvojem. Okolja, v katera so vključeni otroci (npr. vrtec in družinsko okolje), so podvržena spremembam, ki so posledica drugačnega načina življenja. Individualizacija pomeni večji poudarek na posamezniku in osredotočanje na njegove edinstvene potenciale, kar vpliva na čas in prilagodljivost v skupnosti. Drugačno življenje v skupnosti in digitalizacija, ki zmanjšuje čas neposredne komunikacije med otroki in odraslimi, vpliva na to, kako in koliko otroci usvajajo jezik, saj igra interakcija z drugimi ključno vlogo pri spodbujanju govorno-jezikovnega razvoja otrok. Razumevanje vloge individualizacije v družbi je ključno za oblikovanje pristopov, ki v tem času spodbujajo otrokov govorno-jezikovni razvoj. S strukturiranimi intervjuji z vzgojiteljicami in starši sem želela analizirati vpliv individualizacije v družbi na otrokov govorno-jezikovni razvoj. Rezultati so pokazali, da imajo otroci po mnenju intervjuvanih vzgojiteljic pogosto težave pri tvorjenju povedi, omejen besedni zaklad in počasnejši razvoj govora. Intervjuvane vzgojiteljice so kot dejavnike individualizacije družbe, ki vplivajo na govorno-jezikovni razvoj, poudarjale prevsem zmanjšano socialno interakcijo, hiter tempo življenja, prekomerno uporabo digitalnih naprav in manj kakovostne družinske komunikacije. Izpostavile so, da so otroci vse pogosteje pasivni poslušalci, ki jim primankuje priložnosti za dialog, medtem ko se intervjuvani starši zavedajo pomena pogovora, vendar omenjajo pomanjkanje časa ter prisotnost ekranov kot neizogiben del sodobnega življenja. Ugotovitve potrjujejo, da imata družinsko in vrtčevsko okolje pomembno vlogo pri kompenzaciji vplivov individualizacije družbe, še posebej z zagotavljanjem spodbudnega komunikacijskega okolja in zgleda odraslega.</dc:description><dc:publisher>N. Brelih</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-12-31 21:31:54</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>177707</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 373.2:81(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 201128</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 263739395</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
