Mnenje učiteljev razrednega pouka o vplivu pandemije covida-19 na bralne zmožnosti romskih učencev v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju na območju KočevjaPanić, Ana Manca (Avtor) Petek, Tomaž (Mentor) Matjašič, Miha (Komentor) bralna spretnostromski otrocibranjeopismenjevanjebralne zmožnostiromski učencipandemija covida-19šolanje na daljavoMagistrsko delo obravnava mnenje učiteljev razrednega pouka o vplivu pandemije covida-19 na bralne zmožnosti romskih učencev v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju na območju Kočevja. V teoretičnem delu so predstavljeni zgodovinski, kulturni, jezikovni in socialni vidiki položaja Romov ter izzivi njihovega vključevanja v izobraževanje. Posebna pozornost je namenjena začetnemu opismenjevanju, razvoju bralne pismenosti in vplivu družinskega okolja na učno uspešnost. Poudarjeni so problemi, kot so neredno obiskovanje šole, zgodnje opuščanje šolanja, jezikovne ovire in nizka pričakovanja okolja. V zadnji točki teoretičnega dela se dotaknemo tudi pandemije covida-19 in šolanja na daljavo. V delu pišemo o izzivih in učnih izidih šolanja na daljavo ter o preverjanju in ocenjevanju znanja, na koncu pa predstavimo raziskavo, ki govori o začetnem opismenjevanju na daljavo, in mnenja nekaterih anketiranih učiteljic o tem. Empirični del temelji na anketi, izvedeni med učitelji in učiteljicami razrednega pouka, ki so poučevali romske učence v Kočevju v času šolanja na daljavo. Rezultati kažejo, da je šolanje na daljavo med pandemijo še poglobilo obstoječe razlike med romskimi in neromskimi učenci. Največje ovire so bile pomanjkanje tehnične opreme, nezadostna podpora domačega okolja, slabo znanje slovenskega jezika in težave pri razvijanju bralnih strategij. Učitelji in učiteljice so poročali o večjih zaostankih romskih učencev pri tehnikah branja in razumevanja prebranih besedil. Kljub težavam so se kot učinkovite izkazale individualizirane oblike pomoči, vključenost romskih pomočnikov in spodbujanje sodelovanja s starši in drugimi udeleženci v življenjih Romov na območju Kočevja. Oblikovali pa smo tudi priporočila za nadaljnje delo z romskimi učenci po pandemiji; sistematična in zgodnja jezikovna podpora, dodatne ure za začetno opismenjevanje, uporaba vizualno podprtih prilagojenih gradiv, vključevanje pripovedovanja, igre in dramatizacije, razvijanje bralne motivacije skozi čustveno varno okolje, tesno sodelovanje s starši pri bralnih dejavnostih, povečanje vloge romskih pomočnikov pri opismenjevanju, uvajanje skupinskega in individualnega branja v šoli, povezovanje šolskih in izvenšolskih virov podpore in spremljanje napredka z realističnimi in prilagojenimi cilji.A. M. Panić20252025-12-31 21:31:07Magistrsko delo/naloga177702UDK: 028.8(=214.58)(043.2)VisID: 201123COBISS_ID: 263420675sl