<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv svetlobnih razmer na pomlajevanje v pragozdnem rezervatu Krokar</dc:title><dc:creator>Bončina,	Živa	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Diaci,	Jurij	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>naravno pomlajevanje</dc:subject><dc:subject>svetlovne razmere</dc:subject><dc:subject>gozdovi</dc:subject><dc:subject>pritalna vegetacija</dc:subject><dc:subject>pragozdovi</dc:subject><dc:subject>Krokar</dc:subject><dc:description>Predmet diplomske naloge je preučevanje naravnega pomlajevanja drevesnih vrst v pragozdu Krokar. Na sistematično določenih vzorčnih ploskvah (N = 124, velikost posamezne ploskve 1,5 m x 1,5 m) se je snemalo znake o zeliščni plasti, pomladku, sestoju in reliefu ter izmerilo vrednosti direktne in difuzne svetlobe. Vrednost povprečne difuzne svetlobe je bila 4,7 %, direktne pa 3,8 %. Ugotovljene vrednosti svetlobnih razmer so podobne vrednostim, ki sojih ugotovili pri analizah pragozdov v Sloveniji in na tujem. Gostota pomladka brez klic je znašala 29000 ha-1, prevladovala sta bukev (59 %) in gorski javor (39 %). Analiza višinske strukture pomladka kaže, da se delež bukve z naraščajočo višino povečuje, delež javorja pa močno zmanjšuje. Povezave med svetlobo in gostotami in zastiranjem pomladka so bile večinoma šibko pozitivne, a v glavnem niso bile statistično značilne. Zastiranje pritalne vegetacije, v kateri prevladuje Allium sp., je večje kot v drugih pragozdovih v Sloveniji. Ugotovljeno je bilo, da na pomladek poleg svetlobe pomembno vpliva konkurenca z zeliščno plastjo, ki je lahko celo glavni omejujoči dejavnik.</dc:description><dc:publisher>[Ž. Bončina]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2014-07-11 13:55:12</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>17769</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 630*18(043.2)=163.6</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 3245734</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
