Čustvenizirana podoba Abrahama v kumranski apokrifni Genezi (1QapGen)Skralovnik, Samo (Avtor) Matjaž, Maksimilijan (Avtor) 1QapGenčustvojokmolitevljubezenteologija čustevapokrifna GenezastrahMarkov evangelijPrispevek obravnava čustveno dimenzijo Abrahamove osebnosti v kumranskem besedilu 1QapGen in prikazuje, kako apokrif v nasprotju s kanonično Genezo oblikuje ‚čustvenizirano‘ podobo patriarha. S filološko in teološko analizo osrednjih motivov – predvsem joka (בכי) in ljubezni (רחם) – študija skuša pokazati, da čustva v 1QapGen niso pripovedni okras, temveč hermenevtični ključ za razumevanje Abrahamove vere in Božjega razodetja. Abraham v 1Qa-pGen ne deluje kot ideal brez čustev, temveč kot človek, ki veruje s solzami, molitvijo in notranjo predanostjo. V povezavi z Markovim evangelijem se raz-prava dotakne tudi motiva strahu kot čustvenega prostora razodetja, kjer človek v trepetu in ranljivosti vstopi v bližino Boga. Avtor ugotavlja, da apokrif razširja teološki horizont Geneze, saj se v človekovem čustvenem doživljanju razodeva Božja navzočnost. Na ta način 1QapGen utemeljuje tisto, kar bi danes lahko imenovali teologija čustev – razumevanje čustev kot prostora srečanja med človeško ranljivostjo in Božjo milostjo.20252025-12-31 08:24:19Članek v reviji177657UDK: 261-86ESE-2:159.942AbrahamISSN pri članku: 0006-5722DOI: 10.34291/BV2025/03/SkralovnikCOBISS_ID: 262665475sl