Univerzalnost čustva strahu v hebrejski in grški bibličnih tradicijiMatjaž, Maksimilijan (Avtor) čustvostrahverayārē’phobéomaipresežnostmysterium tremendum et fascinansRazprava predstavlja posebno vlogo čustva strahu kot temeljne dimenzije človekove izkušnje presežnega. Pri Platonu je strah razumljen kot pričakovanje nečesa slabega, ki ga človek lahko premaga s pomočjo védenja, za Avguština pa je strah vedno povezan z ljubeznijo. V bibličnih tekstih strah ni le iracionalno čustvo, temveč postane kraj srečanja z Bogom. V hebrejskih in grških bibličnih besedilih ima čustvo strahu posebno mesto. Večinoma je izraženo s terminoma yārē’ in phobéomai ter s pomiritvenimi izreki ‘al-tirā’ in mē phobou oziroma z njihovimi izpeljankami. Gre za najbolj intenzivno čustvo, ki zaobjema celotnega človeka in ga presega. Z motivom strahu je opisana večplastnost človekovega odzivanja na Božjo presežnost in človeško omejenost. V pojavu strahu se napetost med nasprotji izkuša sočasno, kar vodi k intenzivni izkušnji lastne identitete in navzočnosti presežnega. V prispevku, ki izhaja iz avtorjeve temeljne raziskave o kristološkem pomenu motiva strahu v Markovem evangeliju, bo vloga čustva strahu podrobneje predstavljena na tekstu o ozdravljenju krvotočne žene (Mr 5,25-34) – z raziskavo razmerja med strahom in vero.20252025-12-31 08:18:08Članek v reviji177655UDK: 27-278:159.942ISSN pri članku: 0006-5722DOI: 10.34291/BV2025/03/MatjazCOBISS_ID: 262655491sl