Vpliv septičnih, aseptičnih in mehkotkivnih dejavnikov na odpoved totalne endoproteze kolkaRoškar, Samo (Avtor) Trebše, Rihard (Mentor) totalna endoproteza kolkaokužbe endoprotezeaseptične odpovedimehkotkivna problematikaZnanstveno izhodišče: Totalna endoproteza (TEP) kolka je med najuspešnejšimi kirurškimi posegi. Letno se v državah vključenih v Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) povprečno opravi 160 primarnih vstavitev TEP kolka na 100 000 prebivalcev. Pri čemer imajo sodobne kolčne endoproteze stopnjo 10-letnega preživetja > 90 %. Ne glede na uspešnost TEP kolka določen delež pacientov ostaja nezadovoljnih in predstavljajo pomembno breme za zdravstveni sistem države. Namen dela: Namen doktorskega dela je bil analizirati posamezne razloge za odpoved TEP kolka, pri čemer smo analizo razdelili na tri dele. Prvič, analizirali smo odpovedi vezane na posamezen tip kolčne endoproteze. Drugič, natančneje smo analizirali skupino aseptičnih odpovedi, s poudarkom na pertrohanterni bolečini. Tretjič, analizirali smo skupino septičnih odpovedi. Hipoteze: Na področju analize odpovedi posameznih tipov TEP kolka smo testirali naslednje hipoteze: H1. Preživetje kolčne endoproteze tipa Zweymüller pri spremljanju do 25 let v kohorti cca. 2000 pacientov iz ene bolnišnice je odvisno od pridruženih dejavnikov (kirurg, starost pacienta, spol pacienta, operirana stran in letni čas operacije), a se ne razlikuje pomembno od preživetja tega vsadka v doslej objavljenih raziskavah. H2. Preživetje kolčne endoproteze tipa EcoFit® pri spremljanju do 12 let v kohorti cca. 700 pacientov iz ene bolnišnice se ne razlikuje pomembno od preživetja podobno oblikovanega vsadka Taperloc® v doslej objavljenih raziskavah. Na področju aseptičnih odpovedi smo predpostavljali, da: H3. Preveden in v slovenščini validiran vprašalnik VISA-G omogoča klinično oceno pertrohanterne bolečine z ustrezno zanesljivostjo s področja notranje skladnosti (angl. internal consistency), zanesljivostjo s področja ponovljivosti (angl. test-retest reliability), veljavnost s področja sočasne veljavnosti (angl. concurent validity) ter opredelili učinek stropa in tal. H4. Večji offset pri vstavljeni totalni endoprotezi kolka je povezan z bolj izraženo pertrohanterno bolečino vrednoteno z vprašalnikom VISA-G in slabšim funkcionalnim izidom vrednotenim s točkovanjem po Harrisu (angl. Harris Hip Score, HHS), ki se reverzibilno izboljša po revizijski operaciji z namenom normalizacije offseta. Na področju septičnih odpovedi smo predpostavljali, da: H5. Viskoznost sklepnega punktata je pri skupini pacientov s septično odpovedjo, opredeljeno s kriteriji Evropskega združenja za okužbe kosti in sklepov (angl. European Bone and Joint Infection Society, EBJIS), TEP različna od viskoznosti sklepnega punktata pri skupini pacientov z aseptično odpovedjo TEP. H6. Perioperativna raba glukokortikoida ne vpliva na povečano pojavnost okužbe po primarni TEP kolka. H7. Dosledno upoštevanje protokola zdravljenja rezultira v visokem deležu ozdravitev korinebakterijskih okužb. Metode: Na področju analize odpovedi vezanih na določen tip TEP kolka smo pregledali operativne zapisnike za brezcementne kolčne endoproteze tipa Zweymüller in EcoFit®. Analizirali smo preživetje TEP kolka do revizije oz. do odstranitve nemobilnih komponent z metodo Kaplan-Meier z minimalnim spremljanjem 5 let. Vpliv pridruženih dejavnikov na preživetje TEP kolka smo analizirali z metodo Coxove regresije. Na področju aseptičnih odpovedi smo prevedli in validirali vprašalnik VISA-G v slovenskem jeziku v skladu z veljavnimi priporočili, preverili smo zanesljivost s področja notranje skladnosti s statistiko Cronbach alfa, preverili smo zanesljivost s področja ponovljivosti z medrazrednim korelacijskim koeficientom (angl. interclass correlation coefficient), preverili smo veljavnost s področja sočasne veljavnosti s Pearsonovim korelacijskim koeficientom ter opredelili učinek stropa in tal. Spremembe offseta kolčnega sklepa smo analizirali na podlagi RTG posnetkov z metodo, kot jo opisujeta Bjarnaason in Reikeras in smo opredelili povezavo s prisotnostjo pertrohanterne bolečine. Na področju septičnih odpovedi smo analizirali viskoznost vzorcev sklepnih punktatov pri primarnih vstavitvah endoprotez, pri aseptičnih odpovedih in pri septičnih odpovedih. Pri analizi vpliva perioperativne rabe glukokortikoida na pojavnost PJI smo paciente z idiopatsko artrozo in vstavljeno primarno endoprotezo spremljali 2 leti od posega in beležili pojavnost PJI. Tveganje za pojav PJI smo analizirali z multivariantno logistično regresijo. Pri analizi korinebakterijskih okužb smo analizirali delež ozdravitve pri monomikrobni in polimikrobni skupini korinebakterijskih PJI ter delež ozdravitve glede na tip uporabljenega kirurškega zdravljenja. Rezultati: Za totalno kolčno endoprotezo tipa Zweymüller smo po 10/15/20/25 letih spremljanja opredelili kumulativno preživetje do revizije 92/90/85/81 %. Ob upoštevanju starosti, spola in strani operacije smo ugotovili, da so posegi opravljeni s strani manj izkušenega kirurga, toplejši del leta (pomlad vs. zima) in uporaba komponent različnih proizvajalcev dejavniki povezani s slabšim preživetjem vsadka. Kumulativno preživetje s spremljanjem do revizije je za femoralno komponento EcoFit® po 5/10 letih spremljanja znašalo 96/94 %. V naši kohorti je stopnja revizij femoralne komponente tipa EcoFit® znašala 0,46 na 100 komponent-let, kar ni bilo statistično značilno različno od poročanih vrednosti za femoralno komponento tipa Taperloc®. Večja starost pacienta je v naši kohorti predstavljala dejavnik tveganja za revizijo femoralne komponente tipa EcoFit® (razmerje tveganj 1,039, p = 0,048). Za slovensko različico vprašalnika VISA-G smo ugotovili zanesljivost s področja ponovljivosti ICC 0,977; 95 % interval zaupanja (IZ) (0,960, 0,986). Notranja skladnost vprašalnika je znašala 0,79, ocenjeno s Cronbach alfa. Statistično značilna, vendar nizka korelacija, je bila opredeljena med HHS in VISA-G (r = 0,48). Z analizo 123 punktatov sinovialne tekočine odvzetih pri revizijskih posegih, je srednja vrednost viskoznosti sinovialne tekočine (angl. synovial fluid, SF) v skupini pacientov s PJI znašala 8.5 ± 0.4 mPa s, medtem ko je bila viskoznost v aseptični skupini pacientov 103.2 ± 18.8 mPa s (p < 0,05). Za viskoznost SF je znašala občutljivost 100 % in specifičnost 85,3 %, površina pod krivuljo (angl. area under the curve, AUC) je znašala 0,832; 95 % IZ (0,739, 0,925). Z multivariantno logistično regresijo smo ugotovili, da perioperativna raba deksametazona ni bila povezana z večjim tveganjem za PJI znotraj prvih 2 let spremljanja (razmerje obetov 0,80, 95 % IZ (0,30, 1,73); p = 0,603). Med monomikrobnimi PJI povzročenimi s korinebakterijami je bila ozdravitev 100 %, medtem ko je v polimikrobni skupini bilo ozdravljenih 87 % pacientov. V polimikrobni skupini je znašala uspešnost zdravljenja s protokolom z debridementom in ohranitvijo vsadka 90 %, medtem ko je bila uspešnost protokola z menjavo vsadka 85 %. Zaključki: Naša raziskava s 23255 komponent-let spremljanja vsadka predstavlja največjo do sedaj objavljeno kohorto pacientov z vstavljeno tretjo generacijo kolčne endoproteze tipa Zweymüller iz ene bolnišnice. Pri analizi dolgoročnega preživetja smo pri tretji generaciji kolčne endoproteze tipa Zweymüller ugotovili, da pomembno vplivajo na preživetje vsadka okoljski dejavniki v času primarne artroplastike, z vidika preživetja vsadka pa je pomembna tudi variabilnost med kirurgi. Dolgoročno preživetje femoralne komponente tipa EcoFit® je primerljivo s preživetjem vsadka tipa Taperloc®. Kot posebno opozorilo gre izpostaviti previdnost pri uporabi tovrstnega metafizno fiksacijskega vsadka pri starejših pacientih. Slovenska različica vprašalnika VISA-G ima odlične psihometrične lastnosti, potrebne za vrednotenje težav, povezanih z GTPS, pri pacientih z obrabo kolka v Sloveniji. Viskoznost SF je bolj občutljiv, ampak nekoliko manj specifičen diagnostični test kot število celic v sinovialni tekočini z diferencialnim pregledom pri diagnostiki PJI. Naša raziskava je prva, ki je v enem centru s standardizirano diagnostiko PJI pokazala, da enkratni perioperativni intravenski odmerek deksametazona ni povezan s povečanim tveganjem za zgodnjo ali zakasnjeno okužbo po vstavitvi totalne endoproteze. Za razliko od do sedaj objavljenih raziskav PJI povzročenimi s korinebakterijami, so naši rezultati zdravljenja dobri, z deležem ozdravitve korinebakterijskih PJI v naši kohorti 91 %. Delež ozdravitve je bil nekoliko nižji v skupini polimikrobnih v primerjavi z monomikrobnimi okužbami in je znašal 87 % proti 100 %.20252025-12-31 07:15:21Doktorsko delo/naloga177652VisID: 38430sl