<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv plazemske obdelave bukovine in smrekovine na lepljenje z MUF lepilom</dc:title><dc:creator>Kotnik,	Klemen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šernek,	Milan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>adhezija</dc:subject><dc:subject>bukev</dc:subject><dc:subject>delaminacija</dc:subject><dc:subject>les</dc:subject><dc:subject>MUF lepilo</dc:subject><dc:subject>plazma</dc:subject><dc:subject>smreka</dc:subject><dc:subject>strižna trdnost</dc:subject><dc:description>Proučevali smo vpliv plazemske obdelave na lepljenje lesa navadne bukve (Fagus sylvatica L.) in navadne smreke (Picea abies Karst.) z melamin-urea-formaldehidnim (MUF) lepilom. Izdelali smo 12 trislojnih lepljencev in sicer 4 iz bukovine, 4 iz smrekovine in 4 hibridne, kjer sta bili zunanji lameli iz bukovine, notranja pa iz smrekovine. Polovico lamel smo pred lepljenjem plazemsko obdelali, druge polovice pa ne. Ugotovili smo, da plazemska obdelava ni bistveno vplivala na strižno trdnost lepilnih spojev. Tako kontrolni kot plazemsko obdelani preizkušanci so imeli podobne strižne trdnosti znotraj vsake vrste lepljenca (bukev, smreka in hibrid), v večini primerov pa je prišlo do 100 % loma po lesu. Pri dveh metodah delaminacijskega testa po standardu EN 14080 (B in C) smo opazili razliko v deležu delaminacije med kontrolnimi in plazemsko obdelanimi bukovimi lepljenci, kjer je plazemska obdelava površin lamel pred lepljenjem izboljšala adhezijo z MUF lepilom.</dc:description><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-12-29 11:36:26</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>177620</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 630*824.85:52-726</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 2590-9932</dc:identifier><dc:identifier>DOI: 10.26614/les-wood.2025.v74n02a05</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 261481475</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
