Ocena izhodišč za uvajanje načrtov za zasebno gozdno posest na Gozdnogospodarskem območju Slovenj GradecPotočnik, Gregor (Avtor) Bončina, Andrej (Mentor) gozdne posestizasebni gozdoviposestna strukturaposestni načrtigozdni posestnikigozdnogospodarsko načrtovanjeparticipacijaSlovenj GradecV Sloveniji je zasnova gozdnega načrtovanja enotna ne glede na lastništvo, intenzivnost gospodarjenja in interes lastnikov za gospodarjenje, kar je vprašljivo z vidika uporabnosti načrtov in stroškov izdelave. Ena izmed dopolnitev je uvedba načrtov za gozdno posest (NGP). Omenjeni načrt bi omogočil prilagajanje načrtovanja intenzivnosti gospodarjenja in interesu lastnikov. V raziskavi smo ocenili izhodišča za uvedbo načrtov za gozdno posest na GGO Slovenj Gradec. Anketiranih je bilo 179 naključno izbranih lastnikov gozdov iz štirih velikostnih kategorij na celotnem območju GGO Slovenj Gradec. V prvem delu raziskave je bil namen ugotoviti splošne razlike posestnikov glede na velikostne kategorije. Bistvena ugotovitev je, da z naraščanjem velikosti posesti narašča tudi delež čistih kmetij in delež lastnikov, katerim gozd daje večji del dohodka. V drugem delu pa je bil naš namen ugotoviti, kako so lastniki seznanjeni s sedanjimi načrti, informacijami, ki so potrebne za gospodarjenje ter kakšne so možnosti za vpeljavo NGP. Glede gojitvenih načrtov je bil rezultat presenetljiv, saj je v povprečju slabih 80 % anketiranih odgovorilo, da načrte poznajo in uporabljajo. Anketiranci so najbolj seznanjeni z informacijami, ki se navezujejo na posestne meje, o tem, koliko lesa lahko posekajo, o krojenju lesa in o izvedbi sečnje. 60 % anketiranih je odgovorilo, da bi bil NGP dober in koristen pripomoček pri gospodarjenju. Z NGP bi se krepili odnosi med lastniki gozdov in gozdarji.[G. Potočnik]20102014-07-11 13:55:08Diplomsko delo17758UDK: 630*62(043.2)=163.6COBISS_ID: 3083686sl