<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Prenehanje gradbene pogodbe</dc:title><dc:creator>Muzaferović,	Ines	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lutman,	Karmen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prenehanje pogodbe</dc:subject><dc:subject>pravila vračanja</dc:subject><dc:subject>pravo neupravičene obogatitve</dc:subject><dc:subject>vrednotenje koristi</dc:subject><dc:subject>vrednost opravljenih vlaganj</dc:subject><dc:subject>povečanje vrednosti nepremičnine</dc:subject><dc:subject>primerjalna analiza</dc:subject><dc:subject>kondikcijski zahtevek</dc:subject><dc:subject>verzijski zahtevek</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava restitucijske zahtevke in pravila vračanja v primeru prenehanja gradbene pogodbe. Ker se predmet izpolnitve praviloma neločljivo poveže z naročnikovo nepremičnino, vrnitev v naravi ni mogoča. Magistrsko delo se zato osredotoča na vprašanje vrednotenja koristi, ki je predmet restitucijskega zahtevka, pri čemer ne obravnava posledic prenehanja gradbene pogodbe zaradi neveljavnosti (ničnosti ali izpodbojnosti) in odškodninskih zahtevkov. 

Magistrsko delo najprej obravnava pravno podlago prenehanja pogodbe v splošnem in posebnem delu Obligacijskega zakonika skupaj s sodno prakso ter pravne učinke prenehanja pogodbe. Nato predstavi pravila vračanja pri prenehanju dvostranskih pogodb po 111. členu Obligacijskega zakonika in pravu neupravičene obogatitve po 190. do 198. členu Obligacijskega zakonika. Posebna pozornost je namenjena vprašanju, kako se vrednoti korist pri prenehanju gradbene pogodbe, bodisi v višini vrednosti vlaganj bodisi v višini povečanja vrednosti nepremičnine ter merilu za določanje denarne vrednosti koristi in časovnemu trenutku, ki je pri tem odločilen. V nadaljevanju magistrsko delo primerjalno predstavi ureditev v hrvaškem pravu, iz katere izhaja, da so pravila vračanja enaka kot v slovenskem pravu. Nazadnje magistrsko delo primerja vrednotenje koristi pri kondikcijskih zahtevkih z vrednotenjem koristi pri verzijskih zahtevkih, ki se nanašajo na vlaganja v tujo nepremičnino in ugotavlja, da pravila o povračilu izdatkov, ki so bili opravljeni v tujo korist, niso enotna. Ker je bistvena razlika med njima zgolj v tem, da so vlaganja v tujo nepremičnino v okviru gradbene pogodbe predmet pogodbene obveznosti, magistrsko delo zagovarja stališče, da za razlikovanje v vrednotenju koristi ni utemeljenega razloga ter zagovarja enoten pristop vrednotenja koristi glede na vrednost opravljenih vlaganj.</dc:description><dc:publisher>I. Muzaferović</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2025-12-24 09:00:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>177564</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 347(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 135669</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 268423427</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
